S predstavništva Evropske komisije v Sloveniji sporočajo, da bo Evropski raziskovalni svet raziskovalcem namenil 11,4 milijona evrov nepovratnih sredstev za lažji prehod med pionirskimi raziskavami in zgodnjo fazo komercializacije.
Prejemniki sredstev bodo lahko preučili poslovne priložnosti, svoje izdelke zaščitili s pravicami intelektualne lastnine ali izvedli tehnično validacijo za potrditev svojega znanstvenega koncepta. Projekti denimo vključujejo varnejše in cenejše zdravljenje pacientov z avtoimunskimi boleznimi, kot je artritis, in metodo za merjenje koristi v izobraževalnih programih za otroke z avtizmom.
Evropski raziskovalni svet, ki ga je leta 2007 ustanovila Evropska unija, je prva evropska organizacija za financiranje odličnih pionirskih raziskav, ki so ključne za izgradnjo inovativnega gospodarstva in družbe. Omenjena odobrena sredstva predstavljajo tretji, zadnji del nepovratnih sredstev za “potrditev koncepta” v letu 2019 za skupno 200 projektov v višini 30 milijonov evrov.
Med dobitniki sredstev tudi skupina Romana Jerale
Med 76 vrhunskimi raziskovalci, ki bodo prejeli po 150.000 evrov, je tudi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani, in sicer za projekt CCEdit za razvoj uporabe izboljšanega sistema CRISPR za izbijanje genov v genomu. »Novo pridobljeni projekt CCEdit izvira iz rezultatov tekočega ERC projekta MaCChines za uveljavljene raziskovalce (ERC Advanced Grant), ki ga je skupina dr. Jerale začela izvajati leta 2018. V lanskem letu je skupina s Kemijskega inštituta, ob pomembnem prispevku dr. Duška Lainščka, vložila patentno prijavo za izboljšavo metode CRISPR, ki predstavlja enega najpomembnejših tehnoloških prebojev na področju ved o življenju v zadnjih letih. V projektu načrtujejo razvoj tehnologije in demonstracijo za zdravljenje in biotehnološko uporabo za rastline, mikroorganizme in sesalske celice. Projekt bo potekal 12 do 18 mesecev in v njem bodo sodelovali tudi Tomaž Bizjak, strokovnjak za prenos tehnologije s Kemijskega inštituta ter zunanji strokovnjaki, povezani z Univerzo Oxford in Univerzo Cambridge. S povezavo s takšnimi visokotehnološkimi podjetniškimi središči lahko projekt doseže večji komercialni potencial in boljše možnosti za preboj na svetovni trg,« razlagajo na Kemijskem inštitutu.
