Kljub močni tuji konkurenci, slovenski ekološki kmetje vse svoje pridelke uspejo prodati na domačem trgu.
Tudi pri ekološki pridelavi v Sloveniji prevladuje živinoreja. Pri poljedelstvu bi lahko kmetje več gojili alternativne kulture kot sta ajda ali konoplja, ki bi jim izboljšale kolobar. Na hribovitih območjih bi lahko gojili bob.
Glede na sestavo tal in podnebne pogoje so za ekološko kmetijstvo primerna vsa področja Slovenije. »Celo v hribovitem območju bi lahko pridelovali bob in se tudi v ekološkem kmetijstvu bolj obrnili k alternativnim kulturam. Pogoje imamo tudi za poljedelstvo, ne le živinorejo, ki je glavna dejavnost tudi v ekološkem kmetijstvu,« razlaga dr. Darja Kocjan Ačko s Katedre za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Sogovornica je bila nedavno na Poljskem, v Estoniji, Latviji in Litvi, kjer so razmere podobne kot v Sloveniji. Tudi tam se ekološko pridelujejo le določene kulture, manj pa ostale, ki so v kolobarju potrebne, če želimo imeti dobro ekološko pridelavo, denimo konopljo ali ajdo. Te kulture tudi popestrijo prehrano. »Vse kulture, ki uspevajo v konvencionalnem kmetijstvu, lahko tudi v ekološkem,« razlaga Kocjan Ačkova.
Celoten članek je na voljo v reviji Eko dežela Pametno podeželje 2019.
