Koronavirusna pandemija je velik šok tako za svetovno gospodarstvo kot za gospodarstva držav članic EU in bo imela zelo resne socialno-ekonomske posledice, piše v spomladanski gospodarski napovedi 2020, ki jo je objavila Evropska komisija. Kljub hitremu in celovitemu odzivu politike na ravni EU in na nacionalni ravni se bo gospodarstvo EU letos soočilo z recesijo zgodovinskih razsežnosti. Slovensko gospodarstvo naj bi se letos znatno skrčilo, vendar naj bi obsežen sveženj spodbud, ki ga napoveduje država, tlakoval pot k močnemu okrevanju v letu 2021.
Kot ugotavljajo na Evropski komisiji (EK), je šok za gospodarstvo EU simetričen, pandemija je namreč prizadela vse države članice, vendar pa je kljub temu pričakovati precejšnje razlike med državami, in sicer tako pri upadu proizvodnje v letošnjem letu (predvidoma med – 4,25 % na Poljskem in – 9,75 % v Grčiji), kot pri ponovnem oživljanju gospodarstva v letu 2021. Pravijo, da bo ekonomsko okrevanje poleg razvoja pandemije v posamezni državi odvisno tudi od strukture njenega gospodarstva in njene sposobnosti odzivanja na krizo s stabilizacijskimi politikami. »Zaradi soodvisnosti gospodarstev EU bo dinamika okrevanja v vsaki državi članici vplivala tudi na moč okrevanja drugih držav članic,« navajajo.
»Evropa doživlja najhujši gospodarski šok po veliki gospodarski krizi v 30. letih prejšnjega stoletja,« meni evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Pravi, da bosta globina recesije in moč okrevanja neenakomerna ter odvisna od hitrosti, s katero se lahko odpravijo zapore, od finančnih virov države, pa tudi od tega, koliko posamezne storitve, na primer turizem, pomenijo v posameznih gospodarstvih. »Takšne razlike ogrožajo enotni trg in evrsko območje, vendar jih je mogoče ublažiti z odločnim in skupnim evropskim ukrepanjem. Temu izzivu moramo biti kos,« je poudaril Paolo Gentiloni.
BDP letos občutno nižji
Letos naj bi se po napovedih komisije BDP v celotni EU zmanjšal za 7,4 %, v evrskem območju pa za 7,7 %. Naslednje leto naj bi rast v celotni EU dosegla 6,1 %, v evrskem območju pa 6,3 %. Pričakujejo tudi povečanje brezposelnosti, vendar naj bi to omejili z različnimi ukrepi. Stopnja brezposelnosti v evrskem območju naj bi se povišala s 7,5 % v letu 2019 na 9,5 % v letu 2020, nato pa naj bi se v letu 2021 ponovno znižala na 8,5 %. V EU naj bi se stopnja brezposelnosti povišala s 6,7 % v letu 2019 na 9 % v letu 2020 in se nato v letu 2021 znižala na 8 %.
Na Evropski komisiji napovedujejo tudi močan padec inflacije, in sicer zaradi upada povpraševanja in strmega padca cen nafte. V evrskem območju naj bi znašala 0,2 % v letu 2020 in 1,1 % v letu 2021. V EU naj bi inflacija v letu 2020 znašala 0,6 %, v letu 2021 pa 1,3 %.
Večja javni primanjkljaj in dolg
Zaradi odločnega ukrepanja politike se bosta povečala javni primanjkljaj in dolg, je razvidno iz napovedi komisije. Skupni javnofinančni primanjkljaj evrskega območja in EU naj bi se znatno povečal s samo 0,6 % BDP, kolikor je znašal leta 2019, na 8,5 % leta 2020, preden se bo leta 2021 ponovno zmanjšal na 3,5 %.
»Delež javnega dolga v BDP, ki se je od leta 2014 zmanjševal, naj bi se v evrskem območju povečal s 86 % v letu 2019 na 102,75 % v letu 2020 in se nato v letu 2021 zmanjšal na 98,75 %. V EU se bo ta delež predvidoma z 79,4 % v letu 2019 povečal na 95 % letos in se nato prihodnje leto zmanjšal na 92 %,« navaja napoved.
S pomočjo ukrepov do močnega okrevanja
Tudi Slovenija se ne bo izognila občutnemu krčenju gospodarstva v letu 2020. A Evropska komisija ugotavlja, da naj bi obsežen sveženj spodbud, ki ga napoveduje država, deloma ublažil posledice izgub delovnih mest in izpada dohodkov gospodinjstev ter tlakoval pot k močnemu okrevanju v letu 2021.
Javnofinančni primanjkljaj naj bi bil letos zaradi izgube prihodkov in obsežnih ukrepov za podporo gospodarstvu v Sloveniji precejšen, leta 2021 pa naj bi se z oživitvijo gospodarstva zmanjšal.
Po oceni Komisije naj bi se obseg slovenskega BDP leta 2020 zmanjšal za 7,0 %, naslednje leto pa naj bi zrasel za 6,7 %. Letos naj bi se zmanjšala tudi zaposlenost, in sicer za 2,7 %, leta 2021 pa naj bi se ta povečala za 2 %. Stopnja brezposelnosti naj bi se letos povečala na 7 %, leta 2021 pa padla na 5,1 %.
Letos naj bi po napovedih Evropske komisije inflacija znašala 0,5 %, naslednje leto pa naj bi se povečala na 1,2 %.
»Slovenija naj bi po lanskem 0,5-odstotnem javnofinančnem presežku letos zabeležila 7,25-odstotni javnofinančni primanjkljaj, leta 2021 pa naj bi ta znašal 2,1 %. Javni dolg kot delež BDP-ja naj bi se s 66,1 % v letu 2019 letos občutno povečal na 83,75 %, naslednje leto pa znižal na 79,9 %,« še navaja Evropska komisija.
