Promet je eden glavnih virov onesnaževanja zraka, porabi tretjino vse primarne energije in je eden največjih ter najbolj razpršenih porabnikov neobnovljivih virov energije. Mnogi že nekaj časa rešitev vidijo v elektromobilnosti. Polnilna infrastruktura je pripravljena, tudi cene električnih avtomobilov so vse bolj dostopne, še vedno pa ostaja kar nekaj odprtih vprašanj.
Na Ministrstvu za infrastrukturo so (lani) ob Evropskem tednu mobilnosti (ETM) opozorili, da je cestni motorni promet tudi v Sloveniji eden največjih onesnaževalcev okolja. »Tradicionalni septembrski ETM je bil tokrat namenjen zmanjševanju cestnega motornega prometa in spodbujanju čistejše mobilnosti – hoje, uporabe kolesa ali javnega prevoza,« so povedali in dodali, da se je med epidemijo tako v Sloveniji kot v Evropi zmanjšalo onesnaževanje zraka iz motoriziranega prometa. Čeprav je letošnji ETM zaradi številnih omejitev, ki naj bi preprečile širjenje virusa SARS-CoV-2, potekal drugače kot običajno, je z različnimi dejavnostmi sodelovalo 78 občin, ki so med 16. in 22. septembrom svoje občane pozivale k aktivni mobilnosti s sloganom Izberi čistejši način prevoza.
V 2019 skupno število e-vozil večje za 35 odstotkov
V Poročilu o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2019 je Agencija za energijo objavila kar nekaj podatkov na temo e-mobilnosti, med drugim je zgovoren podatek, da se je skupno število električnih vozil v Sloveniji v letu 2019 glede na leto 2018 povečalo za približno 35 odstotkov, število polnilnih mest za električna vozila pa za skoraj 16 odstotkov, konec minulega leta smo jih imeli 576. »Skupno število polnilnih mest glede na skupno število električnih vozil v Sloveniji še vedno ustreza predvidenim okvirom, ki jih predlaga Direktiva 2014/94 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva,« pravijo na Agenciji, ki podpira razvoj polnilne infrastrukture s spodbudami za upravljavce polnilne infrastrukture v okviru namenskih omrežninskih tarif za priključevanje polnilnih postaj ter uporabo omrežja. Hitrih polnilnic je po podatkih Elektra Ljubljana 160.
Na družbi Petrol ocenjujejo, da je Slovenija kar se tiče polnilne strukture dobro pripravljena. Družba ima v Sloveniji trenutno v lasti 128 polnilnic oziroma 254 polnilnih mest. »Število polnilnic vseh tipov bomo povečevali tako kratko- kot srednjeročno. Na začetku se bomo osredotočili predvsem na avtocestni križ in večja mesta v državi. Želimo razširiti tudi ponudbo domačih polnilnih postaj, saj bo za rednega uporabnika električnega vozila polnjenje na domači vtičnici najbolj priročna rešitev,« pravijo na Petrolu.
Kako polniti avtomobil, če živite v bloku?
V okviru celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta bo z dodatnimi finančnimi spodbudami za infrastrukturo za alternativna goriva in e-mobilnost zagotovljeno primerno prilagajanje ukrepov za vpeljavo električne mobilnosti v Sloveniji, vključno z izvedbo demonstracijskih projektov za postavitev polnilne infrastrukture za stanovalce večstanovanjskih stavb, in tudi sprejetje predpisov za umeščanje polnilnic v strnjene stanovanjske soseske ter večje stanovanjske bloke in stolpnice, kar se zdi trenutno še velik izziv, pravijo na Agenciji za energijo. »Zasebno polnjenje električnih vozil doma v nočnem času je izredno pomembno za splošen razmah električne mobilnosti. Polnjenje električnih vozil čez dan pa je pomembno z vidika učinkovitega izkoriščanja presežkov električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov,« še dodajajo v Agenciji.
V Elektro Ljubljana predlagajo polnjenje na vtičnici šuko
Polnjenje električnega avtomobila na vtičnici šuko v garažnih hišah bi bila po besedah Elektra Ljubljana zelo ugodna rešitev tako za prebivalce stanovanjskih sosesk kot tudi za elektroenergetski sistem. »Ponoči so v elektroenergetskem sistemu presežki energije, zato je takrat najlažje dobiti energijo za polnjenje avta. V študijah, narejenih na Fakulteti za elektrotehniko, in v strategijah razvoja elektrodistribucije je ugotovljeno, da bi lahko v Sloveniji brez večjih težav polnili okoli 200 tisoč osebnih električnih vozil. Morali pa bi imeti možnost vpliva na tarife. Zvečer bi morala biti tarifa tako visoka, da ljudje ne bi priklopili avta takoj, ko pridejo iz službe (med večerno konico) oziroma bi ga priključili, a bi se polnjenje samodejno začelo pozneje,« razlagajo.
Bi pa bilo treba po njihovem mnenju ob povečanem številu električnih vozil povečati tudi moč priključka v garažah, ker zdajšnji ne zadostuje. Druga težava pa je po njihovih besedah zakonodaja, ki zahteva, da s posegom soglaša velik del uporabnikov: »Dokler električnih avtov ni veliko, tega soglasja ne bo. Morali bi samo nekoliko spremeniti regulativo, da se uporabniku ne bi bilo treba dogovarjati z vsemi v garažni hiši.«
Trendi e-mobilnosti: pametno polnjenje in vozilo kot storitev
Količina polnjenja po podatkih Elektra Ljubljana vseskozi narašča. »V naši mreži Gremo na elektriko smo zaznali upad zgolj v času ukrepa ostajanja doma med epidemijo, sicer pa še zlasti v zadnjih letih spremljamo naraščanje uporabe.« Lani je njihova storitev polnjenja postala plačljiva, kar pa ni vplivalo na rast porabe.
Na Agenciji za energijo v prihodnosti pričakujejo tudi vključevanje električnih vozil v razvijajoči se trg prožnosti s tako imenovanim pametnim polnjenjem, kjer je mogoče uravnavati parametre polnjenja glede na potrebe uporabnika vozila in hkrati potrebe elektroenergetskega sistema. Na temo vzpostavitve trga s prožnostjo aktivnega odjema v Sloveniji je Agencija izvedla že tri javna posvetovanja.
Na področju elektromobilnosti pri Petrolu prepoznavajo ogromno potenciala, saj zagotavljajo strokovno pomoč pri načrtovanju in postavitvi e-polnilnic ter pomagajo pri postopnem prehodu na promet, ki ga poganja električna energija. Razvijajo storitve, ki so vezane na vzpostavitev, upravljanje in vzdrževanje polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil, pa tudi storitve, ki so vezane na izvajanje in obračunavanje storitve polnjenja ter skrb za uporabnike. »Na področju storitev mobilnosti razvijamo storitve z novimi koncepti in oblikami mobilnosti, kot so »vozilo kot storitev«. Po uspešnem prevzemu družbe ATET smo v nabor storitev, ki jih ponujamo na trgu, dodali še storitev kratkoročnega najema vozil in storitve »od vrat do vrat«. Pripravljamo pa tudi razvoj storitve upravljanja voznega parka. Prizadevamo si za čim širšo vključenost v vrsto domačih in mednarodnih projektov. Na področju mobilnosti nadaljujemo s tremi EU-projekti,« še povedo. Zadnje je za družbo, ki primarno izhaja s področja prodaje naftnih derivatov, po njihovih besedah velik, a pomemben izziv.
Dvomi o prijaznosti do okolja
Vsake toliko se v javnosti pojavi tudi trditev, da elektromobilnost ni tako prijazna do okolja, kot se zdi (problematična proizvodnja baterij in baterije kot odpadek; vse več porabe električne energije …).
»Električni avtomobili so vsekakor prijaznejši do okolja kot klasični, je pa treba upoštevati celovitost vplivov na okolje in tudi na elektroenergetski sistem. Tako kot drugje se zato tudi na področju prometa iščejo še boljše rešitve; idej je veliko, med njimi so na primer zelo aktualna vozila z gorivnimi celicami na vodik,« pomisleke komentirajo na Agenciji za energijo. Elektro Ljubljana dodaja, da je izdelava električnih vozil res manj prijazna do okolja kot izdelava klasičnih, zato pa je njihova uporaba bolj. »Res pa je, da bi bilo treba pri proizvodnji električne energije namesto lignita uporabljati kaj prijaznejšega do okolja, če želimo nekaj doseči,« še povedo. To ponazorijo z lastnim primerom – lani so v Trebnjem poskusno postavili sistem polnilnic, ki se povezuje s sončno elektrarno in tako deluje samooskrbno. S projektom želijo tudi ugotoviti, koliko elektrike za e-vozila bo v prihodnosti mogoče zagotavljati neposredno iz sončne energije.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Energetika.