Konec februarja je vlada sprejela celoviti Nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), strateški dokument, ki za obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe Slovenije na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje (emisije toplogrednih plinov (TGP) in obnovljivi viri energije (OVE), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost, so sporočili z Ministrstva za infrastrukturo (MzI).
V NEPN opredeljeni ključni cilji do leta 2030 so: zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36 odstotkov, izboljšanje energetske učinkovitosti za vsaj 35 odstotkov, kar je višje od cilja sprejetega na ravni EU (ta znaša 32,5 odstotka), vsaj 27 odstotkov obnovljivih virov energije (OVE), kjer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin morala pristati na nižji cilj od cilja na ravni EU (32 odstotkov), a s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24) in tudi cilj, da bomo 3 odstotke BDP vlagali v raziskave in razvoj, od tega 1 odstotek BDP javnih sredstev, navajajo na MzI.
Na poti v manjšo odvisnost od fosilnih goriv
Prepričani so, da nas izpolnjevanje NEPN »vodi v zmanjševanje odvisnosti od fosilnih goriv, hkrati z NEPN med drugim podpiramo tudi trajnostne rešitve v prometu, v stavbah in v industriji.«
NEPN med drugim opredeljuje tudi cilje za zmanjšanje in opuščanje rabe premoga, do leta 2030 za 30 odstotkov. »V tem času bomo ustavili peti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in opustili uvoz tujega premoga v Ljubljano«, je dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Dodala je, da bo do konca leta 2021 sprejeta tudi strategija o opuščanju rabe premoga v Sloveniji in datum zaprtja šestega bloka TEŠ. »NEPN določa preučitev uporabe možnosti novih jedrskih energij in najkasneje do leta 2027 sprejetje odločitve o drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Poleg tega določa tudi postopno zmanjševanje subvencij fosilnim virom energije in njihovo ukinitev,« pravijo na MzI.
Brez gradnje HE na srednji Savi
Kot ugotavlja ministrica, NEPN v tem desetletju ne predvideva izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi zaradi negativne ocene njihovega vpliva na okolje, kar pa ne preprečuje, da se določene aktivnosti ne nadaljujejo s ciljem, da čim prej skupaj poiščemo ustrezne rešitve, ki bodo omogočile izgradnjo in delovanje hidroelektrarn v sobivanju z naravo. »Najti moramo način, da bomo tudi na varovanih območjih spodbujali rabo obnovljivih virov energije. Okrepiti moramo vlaganja v raziskave in razvoj, hkrati pa zagotoviti tudi več vlaganj v kadre, ki so pomembni za prehod v podnebno nevtralno družbo,« je opozorila ministrica.
Izpolnili smo obveznosti
Kot poudarjajo na MzI, predstavlja sprejetje NEPN in njegova predložitev Evropski komisiji »izpolnitev obveznosti Republike Slovenije skladno z Uredbo EU o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov ter pogoj za črpanje kohezijskih sredstev v okviru večletnega finančnega okvira 2021-2027«.
