Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki ga je vlada potrdila pred nekaj dnevi, ostaja po mnenju skupine HSE v ključnih segmentih neustrezen, sprejetje dokumenta s tako vsebino pa bo, pravijo v HSE, zanje pomenilo velik izziv pri učinkoviti realizaciji razvojnih ciljev na področju obnovljivih virov energije (OVE), pri izgradnji novih plinsko-parnih enot (PPE) za nadomeščanje električne energije iz premogovnih blokov in tudi pri načrtu opuščanja rabe domačega premoga za proizvodnjo električne energije.
»Kljub našim pozivom ob objavi osnutka NEPN, da naj pripravljavec na več mestih bolj jasno definira ukrepe in projekte, v skupini HSE ugotavljamo, da na vladi potrjen NEPN pomanjkljivo opredeljuje jasno vizijo nadaljnjega razvoja energetske in podnebne politike v Sloveniji, ki bi omogočila ekonomsko vzdržen prehod v nizkoogljično družbo, ključnim akterjem energetskega prehoda pa jasen in predvidljiv okvir za izvedbo vseh načrtovanih projektov, ki bi lahko bistveno prispevali k doseganju nacionalnih energetskih in podnebnih ciljev,« opozarjajo v HSE.
Še vedno brez jasne navedbe HE na srednji Savi
Pravijo, da NEPN, kljub temu, da predvideva nadaljevanje začetih predinvesticijskih aktivnosti na področju preučevanja možnosti izrabe OVE, še vedno ne vsebuje jasne navedbe konkretnih oziroma potrebnih projektov hidroelektrarn (HE) na srednji Savi do leta 2030. »Hkrati tudi ne predvidi podpisa koncesijske pogodbe za izgradnjo HE na srednji Savi v letu 2020, ne predvidi nadaljevanja prostorskega umeščanja v prostor v letu 2020 za HE, za katere so že začeli z aktivnostmi v zvezi s sprejetjem državnega prostorskega načrta (HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke) ter ne predvidi zagotovitve financiranja in hkratne izgradnje neenergetske infrastrukture drugih koristnikov voda/prostora (država, lokalna skupnost …),« naštejejo na HSE.
Negativen vpliv na stopnjo samooskrbe
Prepričani so, da bo to negativno vplivalo na stopnjo samooskrbe z električno energijo v državi, na doseganje ciljnega deleža OVE v končni rabi, pa tudi na konkurenčno sposobnost podjetji, ki razpolagajo s koncesijami za energetsko izrabo vodnih virov. »Ugotavljamo, da ima sprejeti NEPN na področju novih proizvodnih objektov za proizvodnjo električne energije iz OVE vgrajeno zavoro glede pospešitve izgradnje novih HE do leta 2024, saj zahteva pripravo novih študij, je pomanjkljiv na področju nadaljevanja že začetih postopkov umeščanja v prostor, Okoljsko poročilo pa kljub mnogim pripombam ni bilo ustrezno dopolnjeno,« poudarjajo.
Dodajo, da so zastavljeni cilji glede izgradnje novih sončnih in vetrnih elektrarn »nerealni in za slovenski elektroenergetski sistem ob znani realizaciji tudi tvegani, tako z vidika zanesljivosti oskrbe, kot tudi z narodnogospodarskega vidika«.
Pogrešajo elektrarne na zemeljski plin
Kritični so tudi do tega, da NEPN ne predvideva elektrarn na zemeljski plin, ki je po njihovem mnenju ključni energent prehoda. Menijo, da bi plinske elektrarne omogočile nadomeščanje električne energije iz premogovnih blokov in s tem poskrbele za ohranjanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo že pred letom 2030. Poudarjajo, da bo s tem NEPN »onemogočil nadaljnjo izrabo obstoječih energetskih lokacij, ki bi lahko umestile potrebne nadomestne proizvodne objekte že pred letom 2030, so v celoti infrastrukturno opremljene in bi jih bilo tako z narodnogospodarskega kot ekološkega vidika nesmiselno zapreti oziroma zanemariti«.
Potrebujemo javne vire za pravični prehod
Prepričani so, da v NEPN manjka tudi t. i. Območni načrt za pravični prehod. Ta bo pogoj za črpanje sredstev iz novoustanovljenega evropskega Sklada za pravični prehod, ki bo ključen za izvedbo potrebnih projektov prestrukturiranja v regiji. »NEPN bi moral v 5. poglavju jasno opredeliti javne vire za pravični prehod, zapiranje Premogovnika Velenje in prestrukturiranje regije že v obdobju do leta 2030. Črpanje sredstev iz Sklada za pravični prehod, v okviru katerega bo Sloveniji namenjenih 92 milijonov evrov za prestrukturiranje premogovnih regij, bo namreč možno le pod pogojem, da država za vsak evro iz Sklada zagotovi vsaj 1,5 evra dodatnih sredstev iz kohezijskih skladov in sredstev za sofinanciranje iz proračuna. Ta sredstva je treba zagotoviti za obdobje od leta 2021 dalje, ko bo Sklad vzpostavljen, zato morajo biti opredeljena in predvidena tudi v NEPN,« opozarjajo v HSE.
Še vedno preveč splošen dokument
V skupini HSE ugotavljajo, da je NEPN še vedno preveč splošen dokument, ki ne predvidi konkretnih projektov za uresničevanje energetskih in podnebnih ciljev do leta 2030, hkrati pa je ponekod tudi pretirano ambiciozen – na primer, glede nadaljnje izrabe sončne energije ali glede cilja na področju učinkovite rabe energije. »Ambiciji ciljev tudi ne sledi peto poglavje, saj razen splošnega razreza potrebnih investicij ne predvidi podrobno razdelanih virov teh investicij, predvsem tistih, ki jih bo moral prispevati državni proračun, po drugi strani pa nesorazmerno velik delež potrebnih investicij prenaša na gospodinjstva. Sprašujemo se, ali bo obseg javnih sredstev v znanih javnofinančnih okvirjih 2020-2022 sploh zadostoval za izvedbo NEPN.«
