Čeprav je sprva kazalo, da se projekti s področja zemeljskega plina ne bodo smeli financirati iz evropskega sklada za pravičen prehod v brezogljično družbo, je Evropski parlament v drugi polovici septembra odločil drugače.
Države članice so se sicer zavzele za izključitev fosilnih goriv iz sklada za pravičen prehod, vendar je bila večina poslancev v parlamentu naklonjena financiranju plinskih projektov iz tega mehanizma. Kot je poročal EurActiv, je nevladna organizacija CEE Bankwatch Network opozorila, da so s tem evropski poslanci obsodili nekatere evropske regije na dodatna desetletja onesnaževanja, kar naj bi preprečevalo EU, da bi do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Plinski projekti lahko podporo dobijo tudi iz drugih delov evropskega proračuna, investitorji pa lahko črpajo tudi sredstva, ki so namenjena okrevanju po pandemiji, če z njimi ne bodo podprli projektov, ki bi škodovali ciljem EU.
Lahko bi zamenjal nafto in premog
»Zamenjava premoga in nafte z zemeljskim plinom pri proizvodnji električne energije in v prometu je najhitrejši in najcenejši način, da zagotovimo doseganje ciljev zmanjšanja izpustov CO2,« pa so zapisali na spletni strani Gospodarskega interesnega združenja za distribucijsko zemeljskega plina (GIZ DZP). Poudarili so, da gre za nizkoogljično gorivo, pri uporabi katerega nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev ter občutno manj izpustov kot pri kurilnem olju, bencinskem in dizelskem gorivu, naftnem plinu in biomasi. Dodajajo, da imajo poleg tega tehnologije na zemeljski plin nadpovprečne izkoristke.
Subvencij ne potrebuje
Da se zemeljski plin lahko uporabi kot pasovni vir elektrike ali v kombinaciji z obnovljivimi viri energije (OVE), pa so opozorili v zloženki, ki so jo pripravili v družbi Plinovodi. Poudarili so, da lahko »samo plinske elektrarne zagotavljajo dovolj velike količine čistejše in prilagodljive elektrike, ki dopolnjuje nestabilno proizvodnjo iz OVE. Pri proizvodnji elektrike lahko z zamenjavo premoga z zemeljskim plinom, brez uporabe javnih subvencij, EU zmanjša emisije pri proizvodnji elektrike za 40 odstotkov,« zatrjujejo.
Opozarjajo tudi, da tako imenovana Power-to-Gas tehnologija omogoča pretvorbo elektrike iz presežkov OVE v vodik in/ali sintetični plin ter njegovo vbrizgavanje v obstoječe plinsko omrežje. »Po mnenju Mednarodne agencije za energijo bo od leta 2030 tehnologija za zajemanje in uporabo ogljika (CCS) ključnega pomena za doseganje ničelnih emisij CO2. CO2, zajet v elektrarnah oziroma v industriji, je lahko skladiščen ali vbrizgan v plinsko omrežje kot sintetični metan ali kot mešanica z vodikom,« navajajo v družbi. Opozorijo tudi na možnosti uporabe bioplina, obnovljivega vira energije, ki nastane z anaerobno razgraditvijo organskih snovi. »Po procesu pretvorbe v biometan se lahko injicira v obstoječe omrežje zemeljskega plina,« pravijo in dodajo, da lahko bioplin pomeni nov vir prihodka tudi za kmetijski sektor.
Članek je bil objavljen v reviji Eko dežela Energetika 2020.
