Približno 40 odstotkov vse energije v Evropi porabijo stavbe, od katerih pa jih je velika večina – okoli 75 odstotkov – še vedno energetsko neučinkovitih. Prav zato so skrivajo stavbe velik potencial za lažje doseganje visokih energetskih in podnebnih ciljev.
Energetska prenova stavb v posameznih evropskih državah poteka počasi. Kot kaže poročilo Skupnega raziskovalnega središča (JRC) službe za znanost in znanje pri Evropski komisiji, članice EU vsako leto prenovijo le od 0,4 do 1,2 odstotka stavb, pa čeprav so prav stavbe največji porabniki energije. Slovenija ni izjema. Na Ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da predstavlja obstoječi stavbni fond največji potencial za doseganje prihrankov energije in da ima pri tem glavno vlogo javni sektor, saj stavbe v lasti javnih organov pomenijo približno 10 odstotkov celotnega stavbnega fonda.
Energetsko varčne stavbe
Organizacije, ki so del javnega sektorja, lahko tako od leta 2018 kupujejo ali najemajo samo energetsko varčne stavbe, izdelke in storitve. Poleg tega smo se zavezali, da bomo vsako leto prenovili tri odstotke površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade ali pa sprejeli alternativne stroškovno učinkovite ukrepe, s katerimi bi dosegli enako izboljšanje energetske učinkovitosti državnih stavb. Na zgoraj omenjenem ministrstvu priznavajo, da tega ne dosegamo v celoti, da pa smo nekoliko bolj uspešni pri prenovi stanovanjskih blokov. Teh namreč prenovimo od tri do štiri odstotke na leto, vsako leto pa prenovimo tudi od 2,5 do tri odstotke enodružinskih hiš.
Energetske storitve so zahteven proces
Kot je na nedavnem seminarju, ki sta ga pripravila direktorat za energijo Ministrstva za infrastrukturo (MzI) in Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan (CEU IJS), dejal vodja IJS CEU Stane Merše, je energetska učinkovitost prioriteta za doseganje energetskih ciljev in razogljičenja stavb, opozoril pa je, da so energetske storitve zahteven proces, ki zahtevajo ne le znanje, ampak tudi sodelovanje in zaupanje. Pomemben za tovrstno prenovo se mu zdi model energetskega pogodbeništva (EPO), saj ta omogoča, da lahko z isto količino javnih sredstev s pomočjo zasebnega kapitala energetsko prenovimo več stavb ter tako dosežemo večje učinke. Ocenjuje, da je takšen model pomemben tudi za spodbujanje zelene gospodarske rasti.
