Vas Luče v Savinjski dolini je postala prva samooskrbna energetska skupnost v Sloveniji. Družba Petrol je skupaj s partnerjema Elektro Celje in Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v Lučah v okviru projekta Compile poskrbela za tehnično integracijo omrežja, zdaj pa celostno upravlja mikro energetsko skupnost. Sistem v Lučah predstavlja prvo tovrstno energetsko skupnost v Sloveniji, ki lahko v celoti sama pokrije potrebe po električni energiji zgolj na osnovi proizvodnje iz obnovljivih virov.
Kot poudarjajo v Petrolu, so bile Luče do nedavnega izpostavljene izzivu šibkega elektroenergetskega omrežja. »Zaradi naravne razgibanosti je bila ta skupnost spodbujena k iskanju inovativnih rešitev na področju oskrbe z električno energijo. Z evropskim projektom Compile jim je v sodelovanju s partnerji to tudi uspelo,« pravijo v Petrolu. Dodajo, da je bil eden od glavnih ciljev projekta zagotoviti zanesljivost in varnost oskrbe z energijo v lokalnem energetskem sistemu.
Poleg energetskih učinkov so, kot je povedal župan občine Luče Ciril Rosc, želeli pripomoči še k povečanju zanimanja lokalne skupnosti za energetiko in varovanje okolja ter k pridobivanju energije iz obnovljivih virov (OVE). Tako so za člane energetske skupnosti in okoliške prebivalce izvedli vrsto delavnic, katerih namen je bilo večanje zavedanja o energetski in okoljski problematiki ter na koncu povečati energetsko učinkovitost in zmanjšati energijsko intenzivnost porabe. Pobudnik Energetske skupnosti Luče je Rok Suhodolnik, ki je eden slovenskih pionirjev na področju obnovljivih virov energije.
V projektu Compile sodeluje 12 evropskih partnerjev
Projekt Compile, ki je vreden 6,42 milijona evrov, je del evropskega programa Obzorje 2020. Izvajati se je začel novembra 2018 in bo trajal 42 mesecev, v njem pa sodeluje 12 evropskih partnerjev in dva svetovna – Indija in Kitajska. Kot pravijo v Petrolu, je glavni namen projekta zagotoviti možnosti za razogljičenje oskrbe z energijo, gradnjo energetskih skupnosti ter ustvarjanje okoljskih in socialno-ekonomskih koristi. »Z vizijo vključevanja vseh deležnikov v energetski sistem in nastankom več energetskih skupnosti, ki podpirajo obstoječi centralni sistem, je projekt Compile omogočil prehod iz centraliziranega sistema v fleksibilno, a stabilno decentralizirano omrežje. To vključuje in podpira obnovljive vire energije, omogoča optimalno integracijo in nadzor vseh energetskih dejavnikov, shranjevanje energije, kot tudi elektromobilnost za pospešeno razogljičenje in prihranke energije,« poudarijo.
Samooskrbne energetske skupnosti – velik potencial
V Petrolu vidijo v projektih samooskrbnih, pametnih energetskih skupnosti velik potencial. Povedo, da je projekt Compile plod slovenskega znanja. »Tako smo razvili in integrirali sistem za upravljanje mikroomrežja (micro-grid controller), razvili sistem za upravljanje energije doma (Home Energy Management System – HEMS), edinstveno platformo Tango ter poskrbeli za integracijo in upravljanje transformatorske postaje in priključitev sistemske baterije,« pove Jože Bajuk, član uprave Petrola. Ocenjuje, da ima projekt »velik potencial za nadaljnjo replikacijo razvitih rešitev in konceptov po slovenskem podeželju, predvsem tam, kjer je distribucijsko omrežje šibko in je integracija obnovljivih virov energije trenutno nemogoča.« Prepričan je, da je s temi ukrepi mogoče vključiti večji delež obnovljivih virov energije in potencialno odložiti investicijo v nadgradnjo lokalnega omrežja, ki bi bila v nasprotnem primeru nujno potrebna.
S pomočjo OVE pokrijejo vse potrebe po elektriki
Sistem v Lučah predstavlja prvo tovrstno energetsko skupnost v Sloveniji, ki lahko v celoti sama pokrije potrebe po električni energiji zgolj na osnovi proizvodnje iz OVE, povedo v Petrolu. Kot je pojasnil Gašper Artač s področja upravljanje energentov in energije v Petrolu, so v okviru Energetske skupnosti Luče namestili 102 kW sončnih elektrarn na devetih objektih. »Namestili smo sistemsko baterijo (150 kW/333 kWh), ki je priključena na del omrežja, ki napaja 35 merilnih mest. To so po večini stanovanjske hiše, kmetije, delovna poslopja ter tudi manjše podjetje, kotlovnica na biomaso, gasilski dom, kulturni dom in pošta. Poleg tega smo namestili pet hišnih baterij (2 x 10 kW/23,2 kWh, 10 kW/11,6 kWh, 5 kW/9,8 kWh in 3,5 kW/7 kWh). Te omogočajo otočno delovanje posameznega objekta in izboljšajo napetostne razmere pri objektu, s čimer se lahko poveča proizvodnja iz sončne elektrarne, ki bi bila v nasprotnem primeru omejena,« pojasni Artač.
Doda, da so vgradili javno polnilno mesto za električna vozila in prenovili transformatorsko postajo, da omogoča priklop sistemske baterije in upravljanje stikal in izvodov v transformatorski postaji prek t. i. micro-grid controllerja, tehnični informacijski sistem Tango pa omogoča nadaljnje upravljanje, analize in optimizacijo delovanja. Znotraj projekta so razvili sistem HEMS, ki je namenjen obdelavi merilnih podatkov iz priključenih naprav (kot so pametni števec, solarni paneli, hišna baterija, hišna električna polnilnica ter HVAC sistemi) in upravljanju teh sistemov. »Na osnovi upravljanja posameznih objektov in energetske skupnosti kot celote smo za člane energetske skupnosti dosegli petkrat višjo proizvodnjo iz sončnih elektrarn, kot je sprva omogočalo omrežje. Prav tako smo povečali zanesljivost napajanja z električno energijo,« pojasni.
Pomemben je prenos izkušenj in dobrih praks
V Elektru Celje opozarjajo na izjemno pomembno vlogo pilotnih projektov, ki so večinoma večdisciplinarni glede tehnologij in največkrat tudi večnacionalni. »Takšen primer za distribucijsko podjetje Elektro Celje predstavljata evropski projekt Compile, ki omogoča preizkušanje najsodobnejših tehnologij na področju samooskrbe in izboljšanje zanesljivosti preskrbe z električno energijo,« pravijo. Poudarijo, da se boljše izkoriščanje obstoječe nizkonapetostne infrastrukture izvaja tako s tehnologijami kot tudi s tržnimi mehanizmi, kot je na primer prožnost odjema in proizvodnje. »Neprecenljivo vrednost za sistem in podjetje predstavlja predvsem prenos izkušenj in dobrih praks med posameznimi partnerji, kar mnogokrat pomaga pri reševanju zelo zahtevnih problemov,« izpostavijo in dodajo, da je omenjeni pristop glede na izkušnje izjemno učinkovit in hkrati tudi varen pri vpeljavi novih tehnologij v distribucijska omrežja. »V sklopu projekta bomo namreč preizkušali tudi otočno delovanje nizkonapetostnega omrežja, ki je zahtevno z vseh vidikov delovanja, poleg tega pa predstavlja prvi tovrstni način delovanja v Sloveniji,« pravi Miran Rošer, pomočnik direktorja Sektorja za obratovanje in razvoj v Elektru Celje.
