Julija smo v Sloveniji proizvedli za pet odstotkov več električne energije kot junija ter za sedem odstotkov več kot v juliju lani, kažejo podatki nacionalnega statističnega urada. Minuli mesec smo tako proizvedli 1.443 gigavatnih ur (GWh) električne energije.
Precej več kot julija lani smo letošnjega julija proizvedli v hidroelektrarnah, in sicer za 32 odstotkov, v termoelektrarnah je bila proizvodnja za štiri odstotke manjša, v jedrski elektrarni pa za odstotek večja. V mesečni primerjavi je bila medtem proizvodnja v hidroelektrarnah manjša za 10 odstotkov, v termoelektrarnah se je okrepila za 29 odstotkov, v jedrski elektrarni pa za tri odstotke.
Julija letos se je v primerjavi z mesecem prej povečala tudi poraba električne energije, in sicer za pet odstotkov. Znašala je 1.075 GWh. Medtem pa je julija lani dosegla 1.182 GWh, kar je za devet odstotkov več kot letos.
Kot pravijo statistiki, je manjši proizvodnji električne energije v termoelektrarnah sledila tudi manjša poraba goriv. Skupna poraba goriv je bila tako julija 2020 za šest odstotkov manjša kot julija 2019.
Uvoz za 20 odstotkov manjši kot lanskega julija
V letošnjem juliju smo uvozili 605 GWh, izvozili pa 955 GWh električne energije. Uvoz elektrike je bil za 20 odstotkov manjši kot julija lani, hkrati pa za 39 odstotkov večji kot junija. Izvoz je bil medtem za šest odstotkov večji kot julija lani in za 25 odstotkov večji kot junija letos.
Pri oskrbi z energenti je bila julija letos glede na junij zabeležena rast pri vseh, razen pri ekstra lahkemu kurilnemu olju, črnemu premogu in antracitu, ter pri petrolejskemu gorivu za reaktivne motorje. Oskrbe pri teh treh spremljanih kategorijah so se v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšale. Pri oskrbi z drugimi naftnimi proizvodi so zabeležili 30-odstotno rast, pri utekočinjenem naftnem plinu 29-odstotno, pri rjavem premogu in lignitu 27-odstotno, pri koksu 18-odstotno, pri zemeljskem plinu 15-odstotno in pri dizelskem gorivu 10-odstotno.
V primerjavi z julijem lani pa se je oskrba z vsemi energenti ob učinkih pandemije covida-19 upadla. Kot kaže statistika, se je oskrba s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje ob sesutju letalskega prometa zmanjšala za 84 odstotkov, z ekstra lahkim kurilnim oljem za 35 odstotkov, s koksom za 34 odstotkov, z motornim bencinom za 10 odstotkov, z dizelskim gorivom za osem odstotkov, tako kot tudi s črnim premogom in antracitom, z rjavim premogom in lignitom za sedem odstotkov in z utekočinjenim naftnim plinom za šest odstotkov, še poudarijo na nacionalnem statističnem uradu.
