V Sloveniji potencial hidroenergije še zdaleč ni izkoriščen v celoti. Tudi projekti na Savi, ki je pri nas sicer energetsko najbolje izkoriščena reka, že dolga leta stagnirajo. Svetla točka pa so inovacije in razvoj naprednih tehnologij.
V Sloveniji izkoriščamo približno polovico hidroenergetskega potenciala, z drugo polovico pa kaže zelo slabo, predvsem zaradi okoljevarstvenih ovir, pravijo na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI). S hidroelektrarnami (HE) pri nas proizvedemo približno četrtino do tretjino vse energije, hkrati so tudi najpomembnejši vir iz kvote obnovljivih virov energije (OVE). Bi pa boljša izraba naravnih virov zagotovo pripomogla k energetski neodvisnosti, saj Slovenija pri oskrbi z električno energijo še zdaleč ni samozadostna. Lani smo denimo porabili 15 odstotkov več električne energije, kot smo je proizvedli.
Po podatkih Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (AN OVE) je bilo leta 2015 v Sloveniji izkoriščenega 49 odstotkov tehničnega potenciala za izgradnjo hidroelektrarn. Razlike med posameznimi vodotoki so velike – energetsko je najbolj, skoraj 100-odstotno, izkoriščena Drava, sledi Soča (34-odstotno), nato Sava (28-odstotno), medtem ko je energetska izkoriščenost reke Mure za zdaj še zanemarljiva. Potencial vodotokov, izrabljen z malimi hidroelektrarnami, pa obsega 25,5-odstotni delež, navaja AN OVE.
Delujejo skoraj brezplačno
»Glavna prednost HE je, da delujejo skoraj brezplačno, potem ko enkrat postavimo potrebno infrastrukturo,« pravi Bogdan Barbič, direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS). Hkrati pa gre pri HE, poudari sogovornik, za večnamenske projekte. »Poleg infrastrukture za proizvodnjo električne energije se zgradi še protipoplavna zaščita, omogočeno je namakanje za potrebe kmetijstva, zaradi gradnje HE se poveča količina pitne podtalnice,« pravi in doda, da so v njihovem primeru lokalnemu prebivalstvu omogočili tudi nove možnosti za turizem in rekreacijo, saj so ob prej neurejeni okolici reke Save nastala sprehajališča, na akumulacijskih bazenih pa potekajo športne dejavnosti.
Realen cilj: izgradnja posameznih elektrarn na srednji Savi
»Načeloma vse države, ki imajo hidroenergetski potencial, težijo k temu, da ga čim bolj izkoristijo,« pravi Barbič. Zakaj torej ne tudi v Sloveniji? Zakaj več desetletij stari projekti še vedno niso izpeljani? »Zamudili smo z umeščanjem HE v prostor. Cilj energetikov je bil Savo z verigo hidroelektrarn v celoti izkoristiti, a to očitno ne bo šlo. Zdaj je realen cilj izgradnja posameznih HE na srednji Savi,« so odkriti na MzI. Na zgornji Savi tri že stojijo (Moste, Mavčiče in Medvode), a bi se s celotnim projektom verig na srednji Savi, ki vključuje 10 hidroelektrarn, inštalirana moč povečala za 300 megavatov (MW), pridobili pa bi za eno teravatno uro (TWh) električne energije iz obnovljivih virov energije – kar trenutno pomeni 10 odstotkov vse električne energije, proizvedene v Sloveniji, navajajo na spletni strani družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE).
Sicer pa se težave pojavljajo tudi na zgornji Savi. Doinštalacija bazena v HE Moste (ki je bila, mimogrede, zgrajena že v petdesetih letih prejšnjega stoletja) je bil pred 15 leti realen projekt, a so ga ustavili, ker naj bi bilo tam zaščiteno območje. Projekti od Medvod do Vrhovega sicer še vedno obstajajo, a zaradi težav z umestitvijo v prostor čakajo v predalu. Sava torej že dolgo ni več naravna reka, vseeno pa nam njenega polnega potenciala z izgradnjo celotne verige še danes ni uspelo izkoristiti. »Glede na Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) bi po najbolj optimističnem scenariju dosegli začetek gradnje treh elektrarn, med katerimi je najbolj nujen projekt HE Mokrice,« priznajo na MzI. Opozorijo pa, da bomo zaradi neizgradnje hidroelektrarn na dolgi rok soočeni s pomanjkanjem električne energije. »In če ljudje ne bodo pripravljeni na spremembo navad, bo težko,« še dodajo.
Poplave so lahko zaradi neizgradnje HE Mokrice uničujoče
Zakaj je torej HE Mokrice najbolj nujna? Na spodnji Savi trenutno obratuje pet elektrarn – Vrhovo, Boštanj, Blanca, Krško in Brežice. Šesta in hkrati zadnja v verigi je HE Mokrice, ki služi za uravnavo pretoka do sosednje Hrvaške. »Ker protipoplavna zaščita na območju HE Mokrice še ni dokončana, bodo prve velike vode na tem območju povzročile veliko škodo. Če je celoten projekt hidroelektrarn na spodnji Savi večnadstropna hiša, potem HE Mokrice pomeni streho te hiše,« njen pomen ponazori Barbič in obenem opozori, da bo v primeru nespremenjenega stanja škoda neizmerna. »Govorimo o stotinah milijonov škode v naslednjih desetletjih,« poudari.
Vsaka takšna veriga hidroelektrarn, kot je na spodnji Savi, po podatkih, s katerimi razpolaga HESS, posredno v petdesetih letih državi prinese dve milijardi evrov, kar na letni ravni pomeni približno 40 milijonov evrov. Škoda se torej vsako leto, ko HE ne obratujejo, pa bi lahko, povečuje. Poleg tega pa lahko ob prvih poplavah, vsaj v primeru Mokric, nastane prava naravna katastrofa. Barbič sicer verjame, da bodo gradnjo HE Mokrice kmalu začeli, četudi bo za to potrebno sodelovanje ter jasna in odločna usmeritev vlade. Pravi, da trenutno poteka revizija okoljevarstvenega soglasja, ki so ga sicer že imeli, pa ga je Upravno sodišče začasno odpravilo iz formalnih razlogov. »A gradnja se nikakor ne bo ustavila, saj gre za poseben projekt državnega pomena. Vsekakor aktivnosti ne stojijo, pripravili smo razpise za gradbena in hidromehanska dela, za opremo turbin in generatorjev, projektiranje teče s polno paro, začele pa so se tudi priprave na odkup zemljišč,« zagotovi Barbič.
Muro bodo hidroenergetsko izkoristili le Avstrijci
Poleg Save, Drave in Soče ima pri nas velik hidroenergetski potencial še Mura, a se je vlada opredelila, da vanjo zaradi takšnih in drugačnih razlogov ne bo investirala. Barbič opozori, da je Mura med drugim mejna reka, zato je »za celotno verigo potreben še dogovor s sosednjo državo, ki pa trenutno tega odseka nima v načrtih«. Na Muri sicer obratuje vrsta hidroelektrarn, a so vse na območju Avstrije. Zadnja hidroelektrarna Spielfeld je denimo zgrajena tik pred odsekom, v katerem postane struga Mure državna meja med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo.
»Projekt hidroelektrarn na reki Muri ima multidisciplinarni značaj in povezuje več področij: kmetijstvo in gozdarstvo (namakalni sistemi, črpališča, vpliv na gozdarstvo), okolje (podtalnica, novi biotopi, naravni parki, kakovost vode) in gospodarstvo (lovstvo in ribištvo, turizem in rekreacija, infrastruktura, industrija in gospodarski učinki),« pišejo na uradni strani Dravskih elektrarn Maribor (DEM), a kljub temu kaže, da bo tudi to še eden od projektov, ki jih bodo pospravili v predal.
Sicer pa skupna moč vseh elektrarn na reki Dravi, ki jih upravlja družba DEM, znaša skoraj 592 tisoč megavatov, kar ob povprečnem letnem pretoku omogoča letno proizvodnjo 2.664 milijonov kilovatnih ur (kWh) električne energije. To pomeni približno 80 odstotkov slovenske električne energije, ki ustreza merilom obnovljivih virov energije.