Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN) žrtvuje slovensko industrijo, menijo na Gospodarski zbornici Slovenije. V pozivu, ki so ga konec januarja poslali predsedniku vlade ter na ministre za gospodarski razvoj in tehnologijo, infrastrukturo ter okolje in prostor, poudarjajo, da je dokument škodljiv tako za konkurenčnost gospodarstva kot za blaginjo prebivalcev Slovenije in da naj ga zavrnejo.
Ob tem so izrazili tudi ogorčenje nad potekom priprav in predstavitve NEPN. »Kljub našemu aktivnemu angažmaju za izbor najboljše poti za doseganje brezogljične družbe je namreč vidik gospodarstva v tem pomembnem dokumentu zanemarjen. Pripombe in sugestije gospodarstva so ostale popolnoma prezrte,« poudarjajo na GZS.
Prepričani so, da bo sprejem dokumenta oslabil konkurenčnost slovenskega gospodarstva in povzročil izgon marsikatere tradicionalne energetsko intenzivne panoge v Sloveniji, za katere si sicer EU prizadeva, da bi ostale v Evropi. Zato nasprotujejo, da bi dokument poslali v Bruselj v takšni obliki. Menijo, da bi ga morali dopolniti tako, da bo uravnotežil okoljska pričakovanja s socialnimi in ekonomskimi.
Kot pravi direktorica GZS Sonja Šmuc, lahko Slovenija doseže brezogljičnost na pameten način ali z zelo veliko žrtvami. »Na GZS nas skrbi, da se je vlada odločila za izgon pomembnega dela slovenske industrije in s tem tudi delovnih mest in za bistveno povečanje energetske revščine gospodinjstev. Ne razumemo, zakaj bi bila to pametna in najboljša pot za Slovenijo, če je tako draga in pomeni toliko žrtev. Prizadevamo si za to, da si našli in sprejeli najboljši energetsko podnebni načrt za prihodnost, v katerem bodo izkoriščene vse naravne danosti, ki jih Slovenija ima. Vključno s hidropotencialom,« pove Šmucova.
Razočaranje v energetsko intenzivni industriji
Nad predlogom NEPN so razočarani tudi nekateri drugi gospodarstveniki. Marko Jagodič iz Papirnice Vevče tako opozarja, da je predlog povsem neuravnotežen. »Želimo brezogljično družbo, pri tem pa ne koristimo možnosti, ki jih imamo, niti ne upoštevamo želja in potencialov industrije. A brez industrije ne bo niti blaginje države,« opozarja Jagodič.
Tudi Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, pravi, da je NEPN v veliki meri spregledal industrijo in aktivnosti, ki so povezane s prehodom v nizkoogljično družbo. Pravi, da so v energetsko intenzivni industriji še zlasti razočarani zaradi tega, ker »naše pripombe niso bile upoštevane in to jemljemo kot ignoriranje možnosti in priložnosti za to industrijo, da se povsem transformira v smislu brezogljičnosti«. Trdi, da izhodišča, na katerih poslujejo, kažejo, da ima energetsko intenzivna industrija priložnost za uspeh na trgu, vendar da ta ne bo mogoč brez zagotavljanja potrebnih virov za prehod v brezogljičnost.