»Verjamemo v poslovni model ESCO, kjer strokovnjaki na področju energetike pri končnih kupcih izvajajo smiselne in ekonomsko vzdržne investicije,« pravi Mohor Vrhovnik, direktor energetskih storitev v Interenergu.
Mednarodna energetska družba Interenergo, d. o. o., se ukvarja s trgovanjem z električno energijo, gradnjo in upravljanjem energetskih objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter energetsko sanacijo stavb in industrijskih objektov. Zelo močno so prisotni na območju celotne jugovzhodne Evrope. O njihovi dejavnosti v Sloveniji smo se pogovarjali z Mohorjem Vrhovnikom, direktorjem energetskih storitev.
V zadnjih letih je postalo že nekako samoumevno razumevanje, da se ozračje segreva zaradi teh ali drugih razlogov, in da se bo to segrevanje nadaljevalo. Kaj to pomeni za ukrepe energetske učinkovitosti in predvsem njihovo ekonomsko upravičenost?
Narava nas v zadnjem času resno opozarja, da naše neobrzdano in preveč agresivno ravnanje z naravnimi viri dolgoročno ni vzdržno. Trajnost lahko zagotovimo zgolj s strogo zavezo izpolnjevanja vseh sedemnajstih razvojnih ciljev Združenih narodov, med katerimi sta tudi dostop do čiste energije in odgovorna proizvodnja ter poraba. Na področju energije to vsekakor pomeni, da, v skladu z že sprejetimi smernicami v Evropi, skrbimo za učinkovitost tako pri proizvodnji, kakor tudi porabi energije. Ob tem je vsekakor potrebno maksimirati proizvodnjo iz OVE. Za delež proizvodnje, kjer OVE ni mogoč, pa je potrebno poskrbeti za maksimalno učinkovitost, čistost ter, po našem mnenju, predvsem ustrezno krmiljenje, ki je, kot spoznavamo pri končnih uporabnikih energije, pogosto na zelo osnovnem in neustreznem nivoju.
Kaj je potrebno narediti pri učinkoviti rabi energije?
Pri sami rabi energije je potrebno nadaljevati s še bolj intenzivno obnovo stavb ter energetskih sistemov. Tovrstni projekti so pogosto ekonomsko neupravičeni ali pa so povračilne dobe predolge, da bi se uporabniki ali investitorji odločili za posodobitve. Tu menimo, da bo svojo vlogo morala odigrati ustrezna energetska ter okoljska politika. V kolikor želimo narediti resen trajnostni zeleni preboj, bo potrebno z regulativo urediti to, da bodo tovrstne naložbe tudi ekonomsko smiselne in bolj privlačne. Mehanizmov za to je lahko veliko.
Mehanizmi za spodbujanje projektov učinkovite rabe energije
- Subvencije na nove, okolju, naravi in ljudem bolj prijazne tehnologije in rešitve,
- večja obremenitev fosilnih goriv,
- uvedba dajatev v primeru energetske neučinkovitosti končnih porabnikov,
- višje feed-in tarife za proizvodnjo elektrike iz OVE in SPTE,
- poenostavitev ali večja podpora pri administrativnih postopkih za črpanje nepovratnih sredstev,
- več promocije.
Znani ste po energetskih objektih na OVE in trgovanju z elektriko. Ali je obvladovanje tehnologij vode, vetra in zraka dovolj za obvladovanje področja energetske učinkovitosti?
Obvladovanje teh treh tehnologij zagotovo lahko ogromno prispeva k trajnostni energetiki. Vsekakor pa je to le en segment proizvodnje energije. Teh je še kar nekaj in verjamemo, da je za dolgoročno vzdržnost potrebna mešanica različnih tehnologij na področju proizvodnje. Predvsem pa je za prihodnost, s hitrim razvojem digitalizacije in s tem povezanih krmilnih sistemov, pomembno dobro obvladovanje sinergij med vsemi temi viri v energetskih sistemih. In na tem mestu ne mislimo le na elektroenergetski sistem, ampak precej širše, kjer se bodo medsebojno povezovali tudi plinski sistemi, daljinski toplotni sistemi, itd.
Na drugi strani pa je izjemno velikega pomena, da, poleg najbolj optimalne in trajnostno vzdržne proizvodnje, veliko naredimo tudi na sami porabi energije.
Drži. Ker verjamemo, da je na tem področju še ogromno rezerv, smo pred nekaj leti v našem podjetju pričeli z intenzivnimi investicijami na področju energetskih storitev, katerih primarna naloga je vzpodbujanje in investiranje v učinkovite energetske rešitve pri končnih odjemalcih. Ker torej menimo, da samo učinkovita proizvodnja iz OVE ni dovolj, letno le v Sloveniji investiramo več milijonov evrov v posodobitve in nadgradnje energetskih sistemov pri končnih odjemalcih.
Očitno v svoj portfelj vpeljujete tudi plin. Ali to pomeni, da s odrekate svoji zavezanosti OVE?
Odkar imamo med svojimi dejavnostmi tudi energetske storitve, pri katerih se osredotočamo predvsem na najbolj optimalne rešitve tako z vidika energetske učinkovitosti, okoljske trajnosti, kakor tudi same ekonomike, smo v svoj portfelj res dodali tudi nekaj projektov, kjer se za proizvodnjo toplotne in električne energije izkorišča zemeljski plin. Dolgoročno sicer menimo, da bo potrebno energijo pridobivati predvsem iz OVE. Srednjeročno pa bodo plinske tehnologije zagotovo odigrale zelo pomembno vlogo zaradi zagotavljanja stabilnosti sistemov. Zato za naše stranke, ki so na območju distribucije zemeljskega plina, razvijamo in implementiramo tudi rešitve z zemeljskim plinom. Pri tem vedno uporabljamo najnovejše tehnologije in dajemo največji poudarek visokim izkoristkom sistemov. Pri veliki večini naših rešitev z zemeljskim plinom govorimo o kogeneracijskih sistemih, ki so trenutno verjetno ob tem, da se za proizvodnjo izkorišča fosilno gorivo, okoljsko najbolj sprejemljivi. Bo pa po našem mnenju dolgoročno gledano verjetno evropska ali celo svetovna politika poskrbela, da bodo fosilna goriva nekonkurenčna in bo potrebno posegati po bolj trajnostnih sistemih tudi z vidika okolja. Kakšnih? Možnih smeri je zelo veliko. Kakšne bodo, pa je zelo težko napovedati.
Pa vseeno, zakaj ste tako prepričani, da lahko ustvarjate dodano vrednost tudi zase, oziroma za Interenergo, ob tem, da financirate celotno investicijo, in da prihranke celo delite z naročnikom. Je tak model trajnosten? So ustvarjeni prihranki res tako veliki? Bodo taki tudi ostali?
Investicije v energetiko so dolgoročne in običajno zelo visoke. Ne prinašajo velikih in hitrih zaslužkov glede na vloženi kapital. Poleg tega je pri tovrstnih investicijah zelo pomembna tudi ekonomija obsega. Zato pri nas res verjamemo v poslovni model ESCO, kjer strokovnjaki na področju energetike pri končnih kupcih izvajajo smiselne in ekonomsko vzdržne investicije. Menimo, da je vsako podjetje lahko strokovnjak za svoje področje in je zato edini smiseln sistem ta, da se z energetiko ukvarjajo energetski strokovnjaki v energetskih podjetjih. Končni porabniki pa se lahko osredotočajo na svojo primarno dejavnost, kjer z vloženimi sredstvi dosegajo bistveno višje donose kot z investicijami v samo energetiko. Ob tem ko se končni porabnik energije odloči za sodelovanje z ESCO podjetjem oziroma neke vrste “outsourcingom” določenih sistemov, pridobijo vsi. Okolje pridobi na čistoči, ker se implementirajo bolj učinkoviti sistemi in se poraba energije zmanjša. Končni porabnik pa pridobi na zanesljivosti, finančnem prihranku, privarčevanih investicijskih sredstvih in predvsem možnem “fokusu” na svojo primarno dejavnost.
Če se postavimo v vlogo upravljalca nekega energetskega sistema, denimo šole ali bolnišnice, ali ne predstavlja neko dodatno tveganje, da celoten energetski sklop skoraj dobesedno zaupamo nekomu drugemu, denimo vam, s čemer se odrekamo dejanskemu upravljanju. Mar to ne prinaša novo tveganje?
Odločitev, da se določene investicije in upravljanje zaupa energetskemu partnerju je za končne porabnike vedno težka. Zato morajo pri tem biti pozorni, da se v dolgoročno partnerstvo “spustijo” le z resnimi, kapitalsko stabilnimi podjetji, ki imajo voljo znanje in reference na tem področju. Predvsem pa je tu potrebno zaupanje ter dobronamernost z obeh strani. Zato mi našim novim potencialnim partnerjem predlagamo, da pričnemo sodelovanje na manjših projektih, ki za njih ne predstavljajo prevelikega tveganja v celotnem sistemu. Tako se spoznamo in do sedaj je po izvedbi “testnega” projekta po letu ali dveh vedno prišlo do sodelovanja na širšem energetskem področju. Smo torej ustvarili zaupanje, kar je naše glavno vodilo pri izgradnji in nato tudi dolgoročnem upravljanju projektov oziroma sistemov.
Za konec: kaj se bo zgodilo, ko bo celotna slovenska gradnja energetsko učinkovita? Kje se bodo pojavile nove priložnosti?
Ko bo vse urejeno, se bodo razvile nove tehnologije, nove smernice in morda s tem povezane spodbude, ki bodo ustvarjale nove priložnosti. Poleg tega pa vedno obstajajo trgi, ki so nekoliko manj razviti in jim bomo lahko ponudili rešitve, ki bodo temeljile na znanjih in izkušnjah, ki jih imamo in jih bomo do takrat še nadgrajevali.
