Po oceni državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Blaža Košoroka Slovenija potrebuje drugi blok Nuklearne elektrarne Krško, zato je in bo ostala jedrska država. To je Košorok povedal v intervjuju za Slovensko tiskovno agencijo (STA), ki ga povzemajo na infrastrukturnem ministrstvu.
MzI je objavilo nekaj mnenj in razmišljanj Blaža Košoroka, ki jih je razkril za STA. Poudaril je, da bo morala naša država poiskati konsenz glede pomembnih vprašanj, kot so na primer kdaj opustiti rabo premoga ali ga nadomestiti z gorivom iz odpadkov ter glede gradnje drugega bloka jedrske elektrarne. Prepričan je, da lahko slovensko gospodarstvo, če konsenza glede premoga in jedrske energije ne bo, zaradi dražjega uvoza električne energije postane nekonkurenčno. Meni, da je drugi blok jedrske elektrarne nujen, ocenjuje pa tudi, da je naša energetika v odlični kondiciji in da imamo zelo dobre nastavke na področju energetske politike. Ti kažejo, da gre razvoj v pravo smer, Košorok pa opozarja, da se moramo previdno odločiti o tem, kdaj naj šesti blok Termoelektrarne Šoštanj preneha delovati, podaljšati pa je treba tudi obratovanje prvega bloka jedrske elektrarne do leta 2043. Po nedavni odločbi upravnega sodišča se namreč mora ta zaključiti leta 2023.
Košorok je povedal, da je Hrvaška v minulih tednih izkazala interes za sodelovanje tudi pri drugem bloku Nuklearne elektrarne Krško (NEK), s Hrvati pa je Slovenija pred mesecem dni dosegla soglasje za program razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov.
Potreben bo konsenz o opustitvi rabe premoga
Košorok je poudaril, da Slovenija s pomočjo različnih evropskih mehanizmov in skladov pridobiva finančna sredstva za okrevanje po krizi zaradi koronavirusa, s katerimi naj bi čim lažje prešla v brezogljično družbo. Opozoril je, da bomo z že sprejetim nacionalno energetsko podnebnim načrtom in z dolgoročno podnebno strategijo Slovenije, ki je v pripravi, morali doseči konsenz o opustitvi rabe premoga ter se odločiti, s katerim proizvodnim virom ga bomo nadomestili.
Izpostavil je tudi, da mora država sama poskrbeti za svoje odpadke in ocenil, da bi lahko k temu pomembno prispevala šoštanjska termoelektrarna, ki bi lahko postala objekt za energetsko izrabo odpadkov. Poudaril je, da regijski centri (RCRO) po Sloveniji že izdelujejo gorivo iz odpadkov, iz katerega bi lahko dobili električno energijo in toploto.
Sprejetje DPN za srednjo Savo v dveh letih?
Že jeseni naj bi pripravili koncesijsko pogodbo za energetsko izkoriščanje vodnega potenciala srednje Save »in po besedah Košoroka bi bilo v dveh letih realno pričakovati sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN), nato pa lahko sledi gradnja hidroelektrarn. Izredno pomembno je tudi, da v prihodnje v Sloveniji izkoriščamo hidro potencial in da pospešimo prepočasen napredek na področju izkoriščanja vetrnega potenciala,« so še zapisali na MzI.