Družba Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki je del skupine Holding Slovenske elektrarne (HSE), bo v letošnjem letu proizvedla okoli 3.150 GWh oziroma skoraj 19 odstotkov nad planom. Razlog je ugodna hidrologija in vremenski pogoji ter visoka pripravljenost njihovih proizvodnih objektov, je povedal direktor DEM Andrej Tumpej.
V družbi poudarjajo, da njihovo delo ne zajema le vzdrževanja obstoječih proizvodnih enot, temveč tudi razvoj novih elektrarn za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. Pri tem se, pravijo, osredotočamo na vetrno, sončno in geotermalno energijo ter na hranilnike električne energije. »Vse s ciljem, da sledimo usmeritvam države, ki se je zavezala k dvigu proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov,« povedo.
Postavljali bodo vetrnice
Načrtujejo postavitev skupno trinajstih vetrnih agregatov na treh različnih lokacijah severovzhodne Slovenije – za vse tri lokacije je že sprejet sklep o državnem prostorskem načrtov, zato se že izdelujejo študije, ki bodo dale jasne odgovore o dejanski možnosti postavitve. V DEM načrtujejo tudi postavitev 30 MW sončne elektrarne na dovodnih in odvodnih kanalih hidroelektrarn Zlatoličje in Formin. »Precej se zanašamo tudi na možnost postavitve geotermalnih elektrarn. V letošnjem letu je bil z izdelano vseobsegajočo karto ugotovljen potencial globoke geotermije. Ugotovili smo, da bi termični potencial in struktura globokih poroznih plasti na nekaterih lokacijah lahko bila primerna za proizvodnjo električne energije,« povedo na DEM in dodajo, da je za manjše proizvodne naprave možno tudi izkoriščanje tako imenovanih globokih suhih vrtin z geo-sondami.
Nujni bodo tudi hranilniki električne energije
Dodaten potencial za proizvodnjo električne energije po njihovem mnenju predstavljajo tudi opuščene plinsko/naftne vrtine, med razvojnimi projekti družbe pa so tudi hranilniki električne energije za zmanjšanje odstopanj proizvodnje. »Verjamemo tudi v izgradnjo črpalne elektrarne Kozjak, ko bo ekonomika dopuščala in jo bo elektroenergetski sistem potreboval. Če namreč zgradimo samo del od tri tisoč MW sončnih elektrarn, kot jih je načrtovanih na ravni države, bomo potrebovali zelo velik vir za hrambo električne energije,« opozarjajo.
Dodajo, da je za projekt črpalne elektrarne dobrodošel tudi nov daljnovod Cirkovce-Pince, ki bo Slovenijo še dodatno povezal s srednjeevropskim prostorom, kjer lahko najdemo potencialne partnerje, ki potrebujejo hranilnike, njihove države pa nimajo takšnih potencialov. »Nenazadnje, glede na to, da je reka Drava energetsko izkoriščena, nadaljujemo s postavitvijo malih hidroelektrarn na njenih pritokih in drugih primernih manjših vodotokih,« še dodajo.
