Med glavnimi prednostmi toplotnih črpalk so zagotovo stroškovna učinkovitost, možna nepovratna sredstva Eko sklada ob vgradnji in dejstvo, da ne zahtevajo posebnega dodatnega dela.
Toplotne črpalke zadnjih nekaj let krojijo vrh ogrevalnih sistemov po Evropi, podobno je tudi v Sloveniji. Njihova uporaba je iz leta v leto bolj razširjena, povpraševanja je čedalje več, kar zaznavajo tudi v podjetju Termo Shop, kjer toplotne črpalke razvijajo, proizvajajo, prodajajo in montirajo. »Toplotne črpalke so pri novogradnjah, ki so po večini precej dobro izolirane in zgrajene po pasivnih oziroma nizkoenergijskih standardih, postale tako rekoč standardna izbira,« pravijo. Sicer pa gre trend tudi v drugo smer – čedalje več je takšnih, ki se za toplotno črpalko odločijo tudi, ko gre za prenovo objektov, predvsem če gre za nekoliko kompleksnejšo obnovo (menjava stavbnega pohištva, debelejša izolacija …).
Pomembne za doseganje popolne energetske neodvisnosti
Sodobne toplotne črpalke delujejo po načelu inverterske tehnologije, kar pomeni, da iz obnovljivega vira – to je lahko zrak, voda ali zemlja –, črpajo toploto in jo dovajajo v ogrevalni sistem objekta, kjer so nameščene. Toplotna črpalka ves čas deluje z različno močjo in toploto dovaja po potrebi – tako za namen ogrevanja objekta kot tudi za pripravo tople sanitarne vode. Kje so torej prednosti tovrstnega delovanja? »Temperatura v objektu je konstantna, zato za njeno vzdrževanje ne potrebujemo velikih količin energije, zaradi česar se stroški znatno zmanjšajo,« razložijo v Termo Shopu. Toplotne črpalke so lahko tudi prilagojene, na primer za stanovanja in manjše objekte na eni strani ter večje industrijske objekte na drugi. »Pomembno vlogo v prihodnosti bodo toplotne črpalke imele tudi pri doseganju popolne energetske neodvisnosti. To bo mogoče doseči s povezovanjem toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in baterijskih sistemov. Prepričani smo, da bo čez nekaj let samoumevno, da bo vsaka hiša imela toplotno črpalko, sončno elektrarno in vsaj eno električno vozilo, ki ga bo mogoče brezplačno napolniti na lastni polnilni postaji z električno energijo iz obnovljivih virov,« napovedujejo v podjetju Termo Shop.
Stroškovna učinkovitost je velika prednost
Razlogov, da so toplotne črpalke postale tako zelo priljubljene, je več, eden izmed pomembnejših pa je zagotovo ta, da so v primerjavi z drugimi sistemi stroškovno učinkovitejše. V primerjavi s kurilnim oljem je strošek ogrevanja nižji za vsaj polovico, ob kompleksnejši obnovi pa tudi do 75 odstotkov. Poleg tega ogrevanje s toplotno črpalko ne zahteva dodatnega dela, prav tako pa je mogoče za nakup pridobiti nepovratna finančna sredstva Eko sklada.
Da je povpraševanje po toplotnih črpalkah vse večje, opaža tudi energetski svetovalec Eko sklada Lado Bizjak. »Vzrok so vse nižji stroški ogrevanja, enostavno upravljanje, v objektu zavzemajo malo prostora, ni potrebne deponije goriva, dimnikarske službe …« našteje. Doda, da lahko z vgradnjo toplotne črpalke ogrejemo prostore in pripravimo toplo sanitarno vodo, z reverzibilno izvedbo pa lahko prostore v poletnem času tudi ohladimo, če vgradimo ploskovna ogrevala ali konvektorje. Po njegovem mnenju so toplotne črpalke primerne tako za nove kot tudi za stare, obnovljene objekte.
Najbolj učinkovite so toplotne črpalke voda-voda, najbolj prodajane pa zrak-voda
Na kaj moramo paziti pri nakupu? »Sodobne toplotne črpalke odlikuje visoka učinkovitost, ki se označuje z grelnim številom (Cop). Cop je razmerje med proizvedeno toploto in vloženim delom (porabljeno elektriko). Višje ko je grelno število, manjša je poraba elektrike,« pojasnjuje Bizjak. Cop je najvišji pri toplotni črpalki voda-voda, pri kateri presega šest, ter najnižji pri toplotni črpalki zrak-voda, kjer dosega vrednost štiri. Poleg tega je po besedah energetskega svetovalca pri toplotnih črpalkah pomembna tudi temperatura ogrevne vode, ki je pri nekaterih izvedbah zrak-voda že prek 65 stopinj Celzija. »Najbolj prodajane toplotne črpalke, zrak-voda, lahko že obratujejo pri temperaturi do –25 stopinj Celzija, kar pomeni, da se lahko vgrajujejo tako na toplejših kot hladnih območjih,« dodaja Bizjak. Črpalke zrak-voda so namreč običajno sestavljene iz zunanje enote, ki je postavljena ob objektu, ter notranje enote, ki je nameščena v objektu.
Po Bizjakovem mnenju gre razvoj toplotnih črpalk predvsem v smeri zviševanja grelnega števila, delovanja pri čim nižjih temperaturah zunanjega zraka, v zniževanje hrupa, enostavnost upravljanja, v daljinsko kontrolo in krmiljenje ter v zmanjševanje porabljene elektrike in zviševanje proizvedene toplote.
Članek je bil objavljen v reviji Eko dežela Energetika 2020.
