Na vsakem vzorčnem mestu so odvzeli dva vzorca – vzorec sedimenta oz. mulja in vzorec prvotnih tal. V odvzetih vzorcih so bile izvedene analize vsebnosti kovin in mineralnih olj.
Rezultati so bili vrednoteni tako glede na Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh kot tudi glede na vsebnost onesnaževal v tleh na teh območjih pred poplavami.
Tla v Sneberjah, Litiji in Celju so bila onesnažena že pred poplavami
Rezultati kažejo, da so sedimenti v porečjih Gradaščice, Sore, Save, Pšate, Kamniške Bistrice, Krke, Savinje in Mure z vidika vsebnosti kovin in mineralnih olj neproblematični. Na nekaterih območjih teh porečij se je izkazalo, da so bila tla onesnažena že pred poplavami. Takšna vzorčna mesta obsegajo Sneberje, Litijo in Celje.
Visoke vrednosti svinca, kadmija in cinka v zgornji mežiški dolini
Visoke vrednosti tako v sedimentih oz. naplavinah, kot tudi v prvotnih tleh v porečju Meže so pričakovana. Najbolj problematična onesnaževala so svinec, kadmij in cink. V vseh vzorcih sedimenta, ki so bili odvzeti v porečju Meže od Žerjava do Dravograda so za posamezna onesnaževala bistveno presežene kritične vrednosti glede na Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh. Na območju Mežice in Žerjava se te vrednosti primerljive z vsebnostjo v prvotnih tleh. Na območju Prevalj in Dravograda so za večino problematičnih kovin v sedimentu izmerjene višje vrednosti kot v prvotnih tleh.
Onesnažen sediment se je po reki Meži prenesel tudi v Dravo
V sedimentu reke Drave so bile izmerjene povišane vrednosti cinka, kadmija in svinca – za nekatere kovine tudi kritična vrednost. Vendar pa so bile te vrednosti nižje kot v sedimentih reke Meže. Tudi v prvotnih tleh ob Dravi so vrednosti teh kovin povišane.
Vir: ARSO
