V okolišu Kriških podov so naravovarstveni nadzorniki opravili štetje gamsov in kozorogov.
Na takšno enodnevno ali večdnevno štetje se naravovarstveni nadzorniki odpravijo vsaj enkrat na leto, včasih pa tudi večkrat. Običajno gredo vsi skupaj v en okoliš oziroma revir, kjer v dvojicah opazujejo živali in jih skrbno popišejo v popisni list, ki vsebuje podrobno karto popisovalne poti in obrazec za posamezno živalsko vrsto.
Monitoring v določenem okolišu pride na vrsto vsakih nekaj let
Štetja živali opravijo na območjih, kjer je znano, da je živali veliko, saj bi lahko morebitne posebnosti na populaciji najlažje zaznali tam. Vsako od območij s številčnejšo populacijo živali na vrsto za popis – monitoring živali znotraj LPN Triglav pride vsakih nekaj let. S takšno metodo se v populacijah ugotavlja trend posamezne živalske vrste, še bolj pa vpliv jelenjadi na habitate gamsa in kozoroga.
Ugotovitve letošnjega štetja
Med štetjem živali se naravovarstveni nadzorniki najpogosteje gibljejo po različnih poteh, največ je lovskih, nekatere pa so tudi označene planinske poti, vendar veljajo za manj obljudene. V zadnjem času niso med gamsi in kozorogi zaznali obsežnejšega širjenja za živali nevarnejših bolezni, kakršna sta garjavost in gamsja slepota.
Kako se izognejo večkratnemu »preštevanju« iste živali?
Prav temu so namenjeni popisni listi in podrobne geografske karte, ki od vsakega opazovalca terjajo kar nekaj podatkov. Med drugim zapiše tudi uro, ob kateri je na nekem območju določene živali opazil. Tako je lažje ugotoviti, ali gre pri opazovalcu na drugem območju čez čas za iste živali.
Sicer pa naravovarstveni nadzorniki štetje opravljajo z zadostne razdalje, da živali ne preplašijo, zato so tudi premiki živali manj intenzivni kot na bolj obljudenih območjih, kjer se morda umaknejo množičnemu obisku obiskovalcev in drugim motnjam v prostoru.
Vir: TNP