Pomaranče namenjene prodaji so praviloma oranžne do rdečkasto oranžne barve. Najbolj priljubljene so sladke sorte s čim manj peškami in tiste, ki jih je lahko lupiti.
Sadeži so zelo sočni, saj vsebujejo približno petdeset odstotkov vode in so tako tudi zelo primerni za pripravo sokov. Najpogosteje uživamo sveže ali v obliki različnih sokov in koncentratov. Peške in lupine uporabljajo za izdelavo različnih dišav, parfumov in mil. S fermentacijo je mogoče iz pomaranč pridobiti likerje ali celo kis.
Pomaranče predstavljajo pomemben vir C vitamina, vsebujejo pa tudi precej kalija in folno kislino ter tako pomagajo pri okrevanju po prehladnih obolenjih ali delujejo preventivno.
Pomaranče sicer, tako kot vsi agrumi, izvirajo iz jugovzhodne Azije, kjer so jih uspešno gojili že pred nekaj tisočletji. Tudi v Evropi so bile poznane že pred začetkom našega štetja, vendar predvsem kot okrasna drevesa iz vrst grenkega pomarančevca. Sadeže so uporabljali le v dekorativne namene ali pa za odišavljanje prostorov. Sladke pomaranče so začeli gojiti in uživati šele v 15. stoletju. Prvotne sorte so bile zelo občutljive na zmrzal, zato so jih v hladnejših podnebnih pasovih gojili v rastlinjakih.
20 centov za kilogram pomaranč
V mestecu Gabor na jugu Španije trdijo, da so prav njihove pomaranče najslajše v državi. Rečna dolina, v kateri jih gojijo, leži dobrih petnajst kilometrov stran od morja, okoliško hribovje pa nudi zavetje pred vetrom. Za gojenje pomaranč imajo na voljo dovolj vode, ki jo hranijo tudi v posebnih zbiralnikih in vodnjakih.
Z obiranjem pomaranč počasi že začenjajo, na drevesih pa bodo še večji del zime. Februarja prirejajo celo tradicionalno praznovanje posvečeno pomarančam, v mestu pa je postavljenih več kipov posvečenih temu sadežu. Žal se zadnja leta kmetje srečujejo s pomanjkanjem vode, velika težava pa so tudi nizke odkupne cene, saj za kilogram pomaranč iztržijo le okoli 20 centov.
Zanimivo: pomaranče se odlično obnesejo tudi v različnih jedeh. Konec tedna bomo objavili nekaj receptov s pomarančami!
