Britanska študija, ki je vključevala več kot 3500 mestnih otrok in najstnikov iz celega Londona, je pokazala, da večja dnevna izpostavljenost gozdovom (oz. drevesom) lahko pomaga pri kognitivnem razvoju otrok.
»Malo stvari ima potencial, da bi zagotovilo ta občutek potopljenosti v brezhibno naravo na način, kot to zmorejo drevesa,« pravi Tim Beatley, ustanovitelj in izvršni direktor Biophilic Cities, ki se zavzema za mesta prihodnosti, v katerih so stanovalci obkroženi z naravo.
Koristi dreves za možgane
V gozdu je več zanimivih stvari, ki jih otroci slišijo, se dotikajo, vohajo in vidijo, kot so žvrgolenje ptic, grobo lubje, dišeči listi, in migetajoči črvi. Drevesa in neverjetna množica stvari v njih, na njih in okoli njih lahko pomagajo pri senzorični integraciji – tako možgani sprejemajo, organizirajo in se odzivajo na informacije iz čutil, pravi pediater Keith Somers.
Znano je, da je za otrokov razvoj ključnega pomena pet čutov – vid, zvok, vonj, okus in dotik – poleg naštetega pa še ravnotežje in zavedanje telesa v prostoru. Vse to pa lahko razvija v gozdu, ob drevesih. Somers ugotavlja, da spodbujanje čutov v prvih treh letih življenja pomaga graditi močne in zdrave možgane.
Zakaj otroci potrebujejo drevesa?
Ni potreben cel gozd ali gozdni park, da bi spodbudili otroško domišljijo in kreativno reševanje problemov. Dovolj bo eno samo drevo in ni nujno, da je živo. Mrtva drevesa na tleh kipijo od življenja in služijo kot zavetje in vir hrane za ptice, hrošče, močerade in druga bitja, ki so za otroke lahko zelo zanimiva.
Otroci so lahko miselno očarani nad zibanjem, premikanjem in škripanjem dreves, ki oživljajo mesta in soseske. “Gledanje dreves je podobno ‘nenapornemu pogledu’, ki ga doživljamo, ko gledamo oblake ali ocean,” pravi Beatley. Drevesa prav tako zagotavljajo senco in hladijo okolico (kar je v urbanih okoljih vedno bolj pomembno) in pomagajo zmanjšati onesnaženost zraka, kar zmanjšuje tveganje za astmo pri otrocih.
Vir: NG
