Multinacionalke in raziskovalci nabirajo redke organizme po vsem svetu, medtem pa narašča jeza na svetovnem jugu zaradi neplačane uporabe donosnih genskih kod, najdenih na njihovi zemlji.
Nekoč so morali znanstveniki, ki so želeli razviti nove izdelke z uporabo redkega lišaja, mikroba ali glive, obiskati njihov življenjski prostor in pridobiti vzorec. Zdaj se genske kode, pridobljene iz teh organizmov, izmenjujejo digitalno.
Kdo ima v lasti genske podatke narave?
Ta izmenjava je zdaj v središču mednarodne bitke o tem, kdo ima v lasti genske podatke naravnega sveta – in komu naj bi koristila več milijard dolarjev vredna odkritja. Oktobra se bodo svetovni voditelji srečali v Caliju v Kolumbiji na svetovnem vrhu o biotski raznovrstnosti, da bi poskušali skleniti prvi svetovni sporazum o tem vprašanju.
Primerov, kaj je na kocki, je vsako leto več
Odkritje toplotno odporne bakterije Thermus aquaticus v gejzirjih nacionalnega parka Yellowstone leta 1966 je postala ključna sestavina za hitro kopiranje DNK v procesu verižne reakcije s polimerazo, ki se je uporabljala tudi pri covid testih. Bakterije, ki jedo plastiko, bi lahko poskrbele za preboj na področju recikliranja. V zadnjih letih je galantamin, izoliran iz več predstavnikov družine narcisovk postal pomembna terapevtska možnost, ki se uporablja za upočasnitev procesa nevrološke degeneracije pri Alzheimerjevi bolezni.
Vendar podjetja trenutno niso dolžna plačati za dostop do genskih kod biotske raznovrstnosti, tudi če vodijo do donosnih komercialnih odkritij. Znanstveniki, ki delajo v industriji, imajo brezplačen dostop do večjih podatkovnih zbirk, kjer informacije pogosto sploh niso označene z državo izvora.
Tudi slovenski genski viri niso zaščiteni
Irena Rotar iz Ekoci – eko civilne iniciative Slovenije, Združenja za trajnostno prihodnost pravi, da na žalost ugotavljajo, da tudi v Sloveniji nimamo zaščitenega tega področja in so odprte možnosti za tovrstne zlorabe iz strani korporacij. Za primer je povedala, »da niso zaščitena niti semena oz. genski material v semenski – genski banki Slovenije.« Zato so se v iniciativi skupaj z ozaveščeni sodržavljani odločili, da podajo pobudo državi, da zaščiti, patentira, lasten genski material in da se v ohranjanje semen vključi čim širša zainteresirana javnost.
Zakaj je zaščita genskih virov pomembna?
Zaščita genskih virov bo čedalje bolj pomembna tudi zaradi zaostrene zakonodaje, ki je v zadnji fazi sprejetja na ravni EU o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranja semen. »Slovenski pridelovalci že kupujejo draga semena tujih korporacij, ki niso prilagojena ne našemu okolju, okusu, naši kulturi in tradiciji. Takšna semena pa pogojuje tudi uporabo določenih mineralnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev za želeni hektarski donos, kar povzroča odvisnost kmeta od korporacij, kmetijska proizvodnja pa brez subvencij skoraj ni mogoča, zaradi prevelikih vhodnih stroškov,« pojasni Rotarjeva.
Zato v iniciativi menijo, da je potreben resen razmislek Slovenije, kako bo zaščitila bogastvo naroda – slovenska semena, pred vdorom in pohlepom korporacij. Tehten razmislek bo potreben tudi pri zaščit divjih rastlin, ki so ponos biotske raznovrstnosti.
