Med je še posebej v zimskih mesecih redna sestavina čajev in domačih zdravilnih pripravkov, ki nas spremljajo skozi prehladna obolenja in nam lajšajo kašelj, je pa tudi odličen vir energije. Žlica medu ima okrog 257 kJ (61,2 kcal) energije in predstavlja 3 % dnevne potrebe po energiji.
»Glavni sestavini medu sta enostavna sladkorja fruktoza in glukoza, ki jih človeški organizem lahko takoj porabi. Med je dobra hrana za ljudi vseh starosti in nam pomaga ohranjati zdravje, saj poleg sladkorjev vsebuje tudi antioksidante, nekaj aminokislin, vitaminov in mineralov, ki jih naš organizem nujno potrebuje,« pravijo na Čebelarski zvezi Slovenije.
Nekateri encimi iz medu pospešijo prebavo sladkorjev in škroba, vodikov peroksid ima antibakterijski učinek, izboljšuje pa tudi absorpcijo kalcija iz hrane.
Med ima lahko zelo dolg rok uporabnosti, če je primerno skladiščen oziroma okrog dve leti, če ga imamo na sobni temperaturi. Na njegovo kakovost najbolj vplivata visoka temperatura in svetloba.
Zakaj med kristalizira?
Kot nas opozarjajo napisi na kozarcih, je običajno, da naravni med kristalizira. Glukoza v medu čez čas izgubi svojo vsebnost vode in se pretvori v glukozni monohidrat, ki obstaja v obliki kristalov, ob veliki količini teh kristalov pa se tvori v mrežo in povzroči suspenzijo po vsem medu ter ga pretvori v poltrdno stanje. Po drugi strani pa med, ki ima več fruktoze kot glukoze, ne bo zlahka kristaliziral.
Hitrost kristalizacije je najbolj odvisna od vrste medu. Čebele, ki se hranijo z deteljo, regratom, lucerno, sivko in oljno ogrščico, proizvajajo med, ki se zlahka strdi, drevesni med, denimo akacijev in kostanjev pa je bogat s fruktozo in zato počasneje kristalizira.
Kako med ponovno utekočiniti?
Kristaliziran med ne predstavlja nobenih nevarnosti ali sprememb v kakovosti, brez večjih težav pa ga lahko pretvorimo nazaj v tekoče stanje, če nam je to ljubše.
Najenostavnejši način je segrevanje z vodo, torej v vodni kopeli. Pri tem pazimo, da medu ne postavimo v vodo že med segrevanjem, pač pa vodo zavremo posebej, jo odstavimo in počakamo, da se malce ohladi. Šele nato v posodo položimo kozarec z medom, ki ga želimo utekočiniti.
Podobno lahko dosežemo, če kozarec postavimo v toplo (a ne prevroče) okolje, na primer na radiator ali v bližino peči, proces kristalizacije pa lahko upočasnimo tudi tako, da med zamrznemo.
Zakaj ne pregrevati medu?
Temperature v čebeljih panjih se lahko povzpnejo do okrog 35°C, kar pomeni da rahlo segrevanje ne bo vplivalo na sestavine v medu, a moramo biti pri tem pazljivi, da ga ne segrejemo na več kot 40 °C, saj sicer uničimo koristne encime in vitamine, povzročimo pa lahko tudi spremembe v teksturi in barvi.
Ne glede na to, kakšne metode segrevanja uporabljamo, bo dolgotrajna izpostavljenost medu visokim temperaturam razgradila njegove koristne encime in povzročila spremembe v okusu.
Uporaba medu v kuhanju in peki je tako smiselna zgolj zaradi arome.
Kje kupiti med?
Na Čebelarski zvezi Slovenije opozarjajo, da je pomembno je uživati med lokalnega izvora, saj so v njem sestavine, na katere smo navajeni. »Poleg tega je pot od panja do nas v tem primeru bistveno krajša, med tako ni bil podvržen različnim transportnim pogojem, pa še vpliv na okolje zaradi prometa smo razbremenili. Pri tem nas greje tudi zavest, da smo podprli lokalnega proizvajalca-čebelarja,« pravijo na zvezi.
Med lahko kupimo pri čebelarju doma, na tržnici ali spletni prodaji, je pa ves med pod strogim nadzorom inšpekcijskih organov, še posebej med, ki vključen v sheme kakovosti, kot je npr. Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo.
Uporabniki svetujejo, da se s čebelarjem pogovorite o tem, kako prideluje med in ga povprašate tudi glede gretja in na koliko stopinj to poteka.
