Kot kaže, niso tvegane le zamenjave strupenih in užitnih gob ter čemaža in podobnih strupenih rastlin, temveč tudi žafrana in podleska. Na videz sta si tako zelo podobna, da kdo podlesku pravi celo jesenski žafran.
Podlesek cveti jeseni …
Podlesek ali jesenski podlesek (colchicum autumnale) je iz popolnoma druge družine rastlin kot žafran. Jesenski podlesek je bliže čebuli, česnu ali pa liliji kot žafranom, ki spadajo med perunikovke (Iridaceae).
Podlesek je zelnata trajnica, čebulnica in zraste do dvajset centimetrov visoko. Iz čebulice zraste do osem podolgovatih suličastih listov. Listi propadejo konec poletja, ko se začnejo razvijati vijolični cvetovi.
Tudi žafran lahko cveti jeseni!
Tako kot podleski pa tudi nekateri žafrani cvetijo jeseni, podobno nekateri podleski zacvetijo spomladi. “Tako čas cvetenja ni najboljši določevalni znak. Treba je upoštevati že prej omenjene lastnosti. Obstaja namreč kar tja do petdeset vrst podleskov. Naša domača vrsta raste v južni Evropi, na zahodu v Španiji in na Portugalskem, na vzhodu pa vse tja do Rusije,” še navaja Botanični vrt.
V Sloveniji najdemo tri vrste žafrana:
- pomladanski žafran (Crocus vernus), ki cveti od marca do maja na travnikih,
- beli žafran (Crocus vernus albiflorus), ki ima bel cvet
- ter navadni žafran (Crocus sativus), ki je že stoletja cenjena začimbna in tudi zdravilna rastlina. Za razliko od pomladanskega žafrana cveti jeseni, vendar pa ga v naravi ni – najdemo le gojenega!
Več o navadnem žafranu, ki je v večjih količinah tudi zelo strupen, pa tule.
Največkrat se ga sicer zamenja za čemaž.
Razlike so v podrobnostih
Žafrani imajo v cvetu tri prašnike, podlesek jih ima šest, navajajo v Botaničnem vrtu. “Listi žafranov so ozki, skoraj travasti, z belimi črtami spodaj. Podleskovi so široki, razvijejo se šele spomladi, med cvetenjem pa jih ni. Žafranov gomolj je sploščen, okrogel, simetričen, pri jesenskem podlesku je podolgovat, večji in asimetričen. Navadno je še globlje v zemlji kot žafranov. Razlika je tudi v tem, da žafran vsako leto naredi nov gomolj tik nad starim, medtem ko podlesek naredi novega jeseni, in to obstransko, in potem iz njega naslednjo jesen zopet zacveti,” še pojasnjujejo.
Smrtno nevaren podlesek
Največja razlika pa je v tem, da je jesenski podlesek zelo strupen, smrtno nevaren, če ga uživamo.
Podlesek je zelo strupen zaradi močnega strupa kolhicin, ki je lahko smrtno nevaren že v majhnih količinah. Zastrupitev se odvija v več fazah. V roku dveh do dvanajst ur človeku postane slabo, pojavi se bruhanje, bolečine v trebuhu in huda diareja. 24 do 72 ur po zaužitju lahko strup povzroči okvare na srcu, jetrih, pljučih, ledvicah in trebušni slinavki. Po štirih dneh dneh se pri obolelem zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in ploščic, zato se poveča nevarnost za nastanek okužb in krvavitev. Dva do tri tedne kasneje bolniku izpadejo lasje.
Divje, samonikle rastline nabirajte le, če jih res dobro poznate. Ali v družbi dobrega poznavalca. V primeru, da kljub previdnosti pride do zastrupitve, nemudoma obiščite zdravnika. Po možnosti vzemite s seboj dele rastline, ki ste jo zaužili.
