Letošnji Teden gozdov poteka na temo Gozdovi prihodnosti, otvoritvena slovesnost pa je potekala včeraj na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Direktorica Gozdarskega inštituta Slovenije, dr. Nike Krajnc, je v nagovoru izpostavila številne vloge gozdov ter različnost pričakovanj deležnikov do gozda – od splošne javnosti, lastnikov gozdov, naravovarstvenikov do gospodarstva in gozdarjev.
Kako se gozdovi prilagajajo na podnebne spremembe?
Danes se svet spreminja hitreje in prilagajanje na spremembe je težko za vse, še posebej pa za gozd, kajti gozd je ekosistem, v katerem se spremembe praviloma dogajajo počasi. Za boljše razumevanje podnebnih sprememb ter vpliva na gozd, družbo in celotno naravo družba potrebuje raziskave, močno gozdarstvo in potrebuje gozdarstvo, ki je sposobno odgovarjati na izzive in vprašanja družbe.
Ob zaključku pa je poudarila: »Ljudje potrebujemo gozdove, ampak gozdovi nujno potrebujejo gozdarje. Torej je mogoče tudi čas, da družba spozna, da nujno potrebuje nas, gozdarje.«
Na Zavodu za gozdove Slovenije so kot glavni prihodnji izziv pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji izpostavili prilagajanje drevesne sestave v gozdnih sestojih.
Gozdovi simbol Slovenije?
Gozdovi bi lahko bili simbol Slovenije, saj pokrivajo 58 odstotkov slovenske pokrajine, po načinu gospodarjenja z gozdovi, ki je že več kot 70 let sonaravno, trajnostno in večnamensko, pa je Slovenija, kot so povedali na dogodku, primer dobre prakse.
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je v nagovoru izpostavil pomen tradicije skrbnega gospodarjenja z gozdovi, ki je v skladu s tradicionalnimi vrednotami in varovanjem biotske raznovrstnosti. »Danes je v Sloveniji 170 gozdnih rezervatov, kjer je gozd prepuščen naravnemu razvoju. Gre za območja izjemnega pomena, zato mora biti spodbujanje naravi prijaznih gozdarskih praks in povečanje varovanja biotske raznovrstnosti eden od ključnih ciljev.«
Poudaril je še, da si bodo na Ministrstvu za naravne vire in prostor v skladu s sprejetimi strategijami in v sodelovanju s partnerji tudi v prihodnje prizadevali dodatno zvišati število zavarovanih gozdov. K temu Slovenijo zavezuje tudi Operativni program za izvajanje nacionalnega programa za obdobje 2022–2026, ki do leta 2026 predvideva četrtinsko povečanje površin gozdnih rezervatov.
Gozd ima ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb
Državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl je poudaril ključno vlogo gozdov pri doseganju podnebnih ciljev, tako na področju blaženja kot tudi prilagajanja na podnebne spremembe.
Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva še hitreje od svetovnega povprečja – v zadnjih šestdesetih letih smo zabeležili dvig povprečne temperature zraka za 2,4 °C, kar lahko povzroči spremembe v produktivnosti gozdov in vrstni sestavi, negativno lahko vpliva tudi na količino ponora v gozdovih.
Za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 imamo zastavljene jasne potrebe in tudi pogoje, s katerimi bomo s pomočjo trajnostnega upravljanja gozdov zagotovili, da bodo gozdovi prihodnosti zdravi in odporni, ter s tem preprečili še hujše posledice podnebnih sprememb.
