Trenutno Evropski uniji Kitajska zagotavlja 100 % oskrbo s težkimi elementi redke zemlje, Turčija zagotavlja 98 % oskrbe z borom, Južna Afrika pa zadovoljuje 71 % potreb po platini.
Kritične surovine so pomembne za delovanje družbe, saj jih najdemo v številnih elektronskih napravah in proizvodih, ki so bistveni za vsakdanje življenje in gospodarstvo.
Od lani velja akt EU o kritičnih surovinah, ki članicam nalaga, da do maja letos pripravijo predloge, kako bodo raziskale svoja območja.
Na tem mestu se poraja vprašanje, ali se bo evropska družba strinjala z izkoriščanjem teh surovin, za katere vemo, da uničujejo in onesnažujejo okolje, a jih po drugi strani nujno potrebujemo?
(Strateško) kritične surovine
V omenjenem aktu EU je seznam 34 kritičnih surovin: aluminij/boksit/aluminijev oksid; koksni premog; litij; fosfor; antimon; glinenec; lahki elementi redke zemlje; skandij; arzen; fluorit; magnezij; silicijeva kovina; barit; galij; mangan; stroncij; berilij; germanij; grafit; tantal; bizmut; hafnij; niobij; kovinski titan; bor; helij; platinske kovine; volfram; kobalt; težki elementi redke zemlje; fosfatna ruda; vanadij; baker in nikelj.
V skupino 17 strateških kritičnih surovin sodijo vse surovine, ki so zgoraj v odebeljenem besedilu, imenujejo jih tudi redke zemlje.
To je le nekaj primerov uporabe kritičnih surovin:
- tehnologija za vibriranje telefonov – volfram
- električna vozila – litij, kobalt in nikelj
- vetrne turbine – bor
- polprevodniki – silicijeva kovina
- proizvodnja stekla in gnojil za rast rastlin – borati
- izgradnja letal in letenje – magnezij in skandij
Katere kritične surovine ima Slovenija?
V Evropi so znana tri večja metalogenetska območja: v Skandinaviji, na Iberskem polotoku ter na Balkanu. Na robu slednjega je tudi Slovenija, kjer je največ redkih zemelj v okolici Pohorja in Kozjaka, a po prvih ocenah jih ni dovolj, da bi jih izkopavali v ekonomsko pomembnem obsegu.
Večji potencial naj bi pri nas imele kritične surovine. »Imamo znana nahajališča boksita, znana antimonova rudišča, nahajališča barita, germanij se pojavlja kot primes v mežiški svinčevo-cinkovi rudi, če naštejem samo nekatere od njih,« je za RTV SLO povedal Gorazd Žibret z Geološkega zavoda Slovenije.
Geološki zavod Slovenije je zadolžen za pripravo Predloga nacionalnega programa za splošno raziskovanje kritičnih surovin in mineralov nosilcev za kritične surovine.
Geološki zavod Slovenije, Ministrstvo za naravne vire in prostor in Gospodarska zbornica Slovenije so januarja organizirali strokovni posvet na to temo, kjer so zbranim deležnikom s področja gospodarstva, industrije, raziskovalne in izobraževalne dejavnosti, nevladnih organizacij ter odločevalcem na nacionalni in lokalni ravni predstavili namen in cilje bodočega Nacionalnega raziskovalnega programa za kritične mineralne surovine, ter predlog njegovih bistvenih sestavin.
V uvodnem nagovoru je dr. Miloš Bavec, direktor GeoZS poudaril, da je: » evropska samooskrbnost na področju kritičnih mineralnih surovin imperativ, kar je tudi ključen razlog, da je Evropa pripravila Uredbo o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje zanesljive in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami«. Izpostavil je, da Slovenija ima kritične mineralne surovine in zato se je država odločila, da v to področje vloži znanje in sredstva.
»V Sloveniji bomo po dolgih letih ponovno raziskovali mineralne surovine in prepričan sem, da bomo še rudarili, kdaj točno pa še ne vemo, zagotovo pa enkrat v naši prihodnosti in zagotovo z upoštevanjem najvišjih standardov varovanja okolja in družbene sprejemljivosti. Naša naloga je, da v naslednjih mesecih pripravimo osnutek NRP, da se bo njegovo izvajanje začelo že v tem letu in s tem namenom združujemo slovensko znanje in industrijo, pri čemer je ključno poznavanje potencialov primarnih mineralnih surovin v Sloveniji in potreb gospodarstva«.
Dr. Marko Maver z Ministrstva za naravne vire in prostor je izpostavil, da se moramo opredeliti do evropske vizije o samooskrbnosti in kako želimo te zahteve Evrope uresničevati, dodal pa je tudi, da pri uresničevanju zahtev EU po samozadostnosti oskrbe z mineralnimi surovinami obstajajo pravni, družbeni in okoljski izzivi,
Preberite tudi: Mladi v Ljubljani organizirali protest proti propagiranju pridobivanja litija
