Če ste odgovorili pritrdilno, potem morate upoštevati priporočila za higiensko ravnanje in shranjevanje pitne vode, ki jih priporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje, sploh če jo v večjih količinah vzamete npr. s sabo na dopust.
Uporaba primerne posode
»Za prenos in shranjevanje pitne vode uporabljamo posodo, ki je namenjena izključno za živila oz. pitno vodo. Posoda mora biti čista, iz materialov, ki so namenjeni in ustrezni za stik z živili. Plastična posoda za shranjevanje tekočin (imeti mora znak primernosti za živila: kozarec in vilice). Steklena posoda za shranjevanje tekočin (naj bo zaščitena pred razbitjem, npr. pletenka),« svetujejo na NIJZ-ju.
Priporočajo še sterilizacijo steklenic pred uporabo, da preprečimo vsakršno naknadno razmnoževanje mikroorganizmov, ki bi bili v posodi prisotni pred točenjem pitne vode.
Polnjenje in shranjevanje vode
Pri rokovanju s posodo pazimo, da ne onesnažimo ustja ali notranjosti posode ter zamaška (stik z rokami, nečistimi površinami). Pomembno je, da pri polnjenju posod na iztoku iz pipe rokujemo le s čistimi rokami.
»Napolnjene posode z vodo shranjujemo v čistem, temnem in hladnem prostoru (pod 20 °C), po možnosti v hladilniku oz. v hladilni torbi z ustreznimi vložki,« priporočajo na NIJZ-ju in dodajo, da v prostorih, kjer shranjujemo posode z vodo, naj ne bo kemikalij (čistil, razkužil, bencina, barv, pesticidov …).
Čas shranjevanja
Shranjena voda po zgornjih priporočilih je uporabna za pitje in pripravo hrane največ 48 ur. »Če je prišlo do spremembe organoleptičnih lastnosti vode (npr. sprememba barve, pojav motnosti, vonja (razen po kloru) …), vodo zavržemo takoj, ne glede na priporočeni čas shranjevanja,« so jasni na NIJZ-ju.
Ne pozabimo, da si pred rokovanjem s posodo, v kateri shranjujemo vodo doma ali na potovanju, roke temeljito umijemo z milom in vodo. NIJZ še svetuje, da hrano in napitke za dojenčke pripravljamo izključno s prekuhano vodo, po potrebi tudi za bolnike z zmanjšano imunsko odpornostjo.