Ob tem poudarjajo, da se v Sloveniji s pomanjkanjem zmogljivosti za energetsko izrabo odpadkov soočamo že tri desetletja.
Kot odgovor na to so na ministrstvu lani pripravili predlog uredbe, ki bo po sprejemu na vladi podlaga za krepitev energetske izrabe odpadkov. Prizadevajo si tudi za rešitve za obdobje do izgradnje teh kapacitet.
“Po dosedanjih ugotovitvah Inšpektorata za okolje in energijo je bilo v času požara na odlagališču skladiščenih približno 3600 ton gorljivega nereciklabilnega ostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. Javno podjetje Centra za ravnanje z odpadki Puconci ima sicer veljavna dovoljenja za izvoz teh odpadkov v Avstrijo in na Slovaško v skupni količini 18.000 ton. Omejitve pri izvozu odpadkov na Madžarsko so se sicer začele že z letom 2020. Odločitev glede izvoza ob veljavnem dovoljenju za izvoz pa je v domeni poslovne strategije podjetja,” poročajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo glede še enega v vrsti požarov odpadkov.
Kot pravijo, se s takšno situacijo Slovenija sooča že zadnjih trideset let, a v tem času konkretni koraki za rešitev tega vprašanja niso bili narejeni. V lanskem letu so zato na ministrstvu pripravili Uredbo o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki bo omogočila postopke za izbiro koncesionarjev in gradnjo naprav, ki bodo primarno namenjene energetski izrabi gorljivega nereciklabilnega ostanka po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. “Bodo pa komunalna podjetja in družbe za ravnanje z odpadki kljub tej rešitvi še vedno odgovorna za pravilno ravnanje z odpadki, ki so del tržne dejavnosti. Te bo v omenjenih napravah mogoče obdelovati, vendar pod tržnimi pogoji,” še dodajo.
Komu bodo goreči odpadki v korist?
Ob takšnih dogodkih se pogosto pojavljajo očitki na račun države, kar je, kot priznavajo, razumljivo, a dadolgoročne rešitve ne bodo prišle iz političnega obračunavanja in finančnih interesov, temveč iz odgovornega in strokovnega pristopa vseh deležnikov.
“Zloraba nesreče za nabiranje političnih točk ne prinaša rešitev – nasprotno, odvrača pozornost od konkretnih ukrepov, ki so nujni za večjo varnost in boljše upravljanje tveganj. Na ministrstvu namreč že dalj časa vodimo aktiven dialog z zbornico komunalnega gospodarstva, s predstavniki regijskih centrov ter s podjetji, ki izvažajo odpadke ter skupaj iščemo rešitve, tudi za prehodno obdobje do izgradnje objektov za energetsko izrabo odpadkov v Sloveniji. Poudarjamo pa, da gre za zelo kompleksen sistem, ki zahteva celovito in vključujočo razpravo, saj zadeva interese vrste deležnikov, od komunalnih podjetij, lokalnih skupnosti do nevladnih organizacij,” pojasnjujejo, kako se zadeve premikajo.
V prehodnem obdobju načrtujejo predvsem lažje postopke izvoza odpadkov, v ta namen so tudi pohitrili postopke za pridobivanje izvoznih dovoljenj, preko ambasad v drugih državah preverjajo možne proste kapacitete, predelovalcem goriv so posredovali kontakte za preverjanje kapacitet v drugih državah članicah, kjer je povsod termična obdelava odpadkov, tudi mešanih komunalnih odpadkov, sicer tržna dejavnost, poudarijo ob tem. Poleg tega so Inšpektorat za okolje in energijo pozvali k dodatnim nadzornim aktivnostim na odlagališčih komunalnih odpadkov, da bi minimizirali možnosti za tovrstne dogodke.
Začasne rešitve vidijo tudi v podelitvi začasnih koncesij ali sklenitvi pogodb s tujimi ali domačimi izvajalci, ki imajo zmogljivosti za sežig, spodbudah za predelovalce odpadkov, ki bi lahko zmanjšali količino odpadkov namenjeno za sežig ter tako ublažili pritisk na sistem in spodbujanju izvoza gorljivih frakcij v države z ustrezno infrastrukturo.
