Dr. Žiga Malek, okoljski znanstvenik z Inštituta za okoljske študije na Svobodni univerzi v Amsterdamu, je na konferenci izpostavil, da je prehod na trajnostno prehrano nujen.
Res je, da je slovensko kmetijstvo manj intenzivno, vendar to še ne pomeni, da so okoljski vplivi naše prehrane manjši kot drugod.
EU odgovorna za vplive kmetijstva na okolje po svetu
Škodljive vplive na okolje (degradacija ekosistemov, izpusti toplogrednih plinov, poraba gnojil, poraba vode itd.) smo uspešno izvozili izven EU in »od 2013 je EU odgovorna za izsek 876.000 ha gozdov v Braziliji, od koder uvažamo hrano, predvsem krmo, in od 2018 za izgubo 182.000 ha gozdov v Indoneziji za pridelavo palmovega olja. Pri tem govorimo o uničevanju ekosistemov z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti,« razloži Malek.
Evropa je v zadnjih desetletjih povečala gozdne površine in zmanjšala kmetijske površine na račun povečanega uvoza hrane, majhnih kmetij (tudi v Sloveniji), dobrobiti živali, vplivov na vodne in talne vire, biotsko raznovrstnost izven EU in izpustov toplogrednih plinov izven EU. Ob tem pa je dr. Malek poudaril, da se bo treba lotiti »neprijetne resnice, kar pomeni zmanjšati porabo živil živalskega izvora ter prekomerno porabo in izgubo hrane.«
Treba bo spremeniti potrošnjo in pridelavo hrane
Dr. Ana Frelih-Larsen, raziskovalka in vodja projektov na nemškem Inštitutu za ekologijo, kjer se ukvarja z vrednotenjem in razvojem kmetijsko-okoljskih politik, pravi, da bi bilo treba tudi v Sloveniji ob spremembah potrošnje, v večji meri podpreti pridelavo hrane na okolju prijaznejši način.
Izpostavila je številne prednosti ekološkega kmetijstva v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom: veliko večje koristi za varstvo voda, tal, biotske pestrosti kot tudi za podnebne cilje in prilagajanje na podnebno krizo. Poudarila je tudi, da »potrebujemo sistemski pristop, ki bi naslovil glavne vzroke obstoječih mnogoterih kriz.« Vsekakor pa bi »varstvo kmetijskih zemljišč morala biti prva prioriteta v Sloveniji.«
Vir: Umanotera
