EU bo v prihodnje okrepila humanitarno financiranje, potrebe po humanitarni pomoči se povečujejo tudi zaradi pandemije koronavirusa
»Ob današnjem svetovnem dnevu humanitarnih dejavnosti, sta visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell ter komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič objavila skupno izjavo. V njej sta izrazila priznanje vsem humanitarnim delavcem in izpostavila, da ti sredi koronavirusne pandemije pomoč zagotavljajo v pogojih, ki so še težji kot običajno,« poročajo s Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Ključno spoštovanje mednarodnega prava
Pri delovanju humanitarnih organizacij je bistveno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava, da se zaščitijo humanitarni delavci in civilisti. Leta 2019 je bilo 350 humanitarnih delavcev v vlogi žrtev, ubitih jih je bilo 180, 170 pa ugrabljenih. Borell in Lenarčič sta tudi pozvala, naj se sprte strani v konfliktih vzdržijo napadov na civilno infrastrukturo, kot so šole in bolnišnice. Napovedala sta, da bo EU humanitarno financiranje okrepila s skoraj 10 milijardami evrov v naslednjih sedmih letih.
Pandemija povečala potrebo po humanitarni pomoči
Zaradi koronavirusne pandemije se je povečalo število ljudi, ki potrebujejo humanitarno pomoč. Poleg tega so na konfliktnih območjih v napadih na specifične cilje ali v drugih manj ciljanih napadih običajno ubiti ali ranjeni tudi civilisti.
»Na začetku leta 2019 je bilo približno 70,8 milijona ljudi prisilno razseljenih zaradi konfliktov, nasilja in kršitev človekovih pravic. Podnebne spremembe dodatno zaostrujejo ranljivost ljudi za humanitarne krize. EU je v letu 2019 namenila skoraj 2 milijardi evrov za humanitarno pomoč v več kot 80 državah po svetu,« še pravijo na Predstavništvu.