Botanični vrt Univerze v Ljubljani je tudi letos vzgojil iz semen veliko število avtohtonih domačih vrst, prilagojenih na naše okolje.
Tako kot prejšnja leta so jih v tednu mobilnosti zasajevali na avtobusne nadstrešnice, ki so v lasti Europlakata. Razvili so povsem nov in originalni pristop ex-situ varstva ogroženih in endemičnih vrst na nadstrešnicah.
Sadijo izključno avtohtone rastline
V vrtu uporabljajo izključno rastline, vzgojene iz slovenskega semenskega materiala. »Gre za različne luke, nekatere krvomočnice, tudi kakšno slanušo dodamo, nekatere pa so tudi v naravi pri nas že izumrle vrste – primer Šternebergija in endemite, kot je žički grobeljnik, ki je prav tako rastlina povsem suhih rastišč,« predstavi sajene rastline Jože Bavcon, vodja botaničnega vrta v Ljubljani.
Hkrati pa opozori, da bodo strešni vrtovi zaradi uporabe komercialnih mešanic, ki se zdaj propagirajo in vsebujejo mnogo tujih homulic in drugih vrst, ki niso pri nas avtohtone, bodo zelo hitro postale invazivne. Vse omenjene tuje vrste so bolj agresivne kot naše in imajo tudi večjo biomaso. Na strehe pa prihajajo ptiči in to prenašajo. »Zato bi bilo nujno, da se res sprejme zakon, ki bo uzakonil, kaj se sme in kaj ne. Sedaj tega ni in bo v prihodnosti to zelo kmalu velika težava,« še pojasni.
Cvetoče nadstrešnice vir hrane tudi za opraševalce
Botanični vrt s pomočjo MOL uresničuje poslanstvo – rastline pripeljati med ljudi, naše rastline razširjati s pomočjo skritih semenskih bank na nadstrešnicah po mestnem okolju in hkrati pomagati našim čebelam in divjim opraševalcem do hrane v mestnem okolju. V Botaničnem vrtu so še povedali, da takoj, ko rastline zasadijo, vedno je katera že cvetoča, se tam pojavijo opraševalci. Sicer pa so nadstrešnice zasnovane tako, da rastline na njih cvetijo od pozne zime do pozne jeseni.