Obnovo travnikov so v Belih Karpatih začeli pred približno 30 leti, pri čemer so zaradi takratne komunistične izolacije od preostalega sveta morali razvijati svoje pristope in tehnike.
Njive spremenili v travnike
Z uporabo regionalnih semenskih mešanic in zelenega mulča, mestoma pa tudi spontane sukcesije, so do zdaj obnovili 600 ha travnikov, ki so nastali na nekdanjih njivah. Kmetje so bili zaradi močne erozije, slabih hektarskih donosov in finančne spodbude s strani Ministrstva za okolje pripravljeni njive spremeniti v travnike. Ti so zdaj negnojeni, košeni enkrat letno, njihovo seno pa uporabljajo kot krmo živalim.
Travniki so glede na čas, ki je minil od začetka obnove, talne razmere in način obnove (semenske mešanice ali zeleni mulč) v različnih fazah razvoja in z različno pestrostjo rastlin. Zelo pomembna komponenta obnove je reden monitoring obnovljenih travnikov, s katerim raziskovalci spremljajo tako vrstno sestavo kot tudi nekatere abiotske dejavnike.
Prejeli mnogo informacij, ki jim bodo olajšale delo v Sloveniji
Ivana Jongepierová, ki je zaposlena na češki Agenciji za varstvo narave in krajine, hkrati pa kot prostovoljka deluje tudi v nevladni organizaciji, ki upravlja s travniki v Naravnem rezervatu Čertoryjenam, je sodelujočim v projektu Life for Seeds zaupala mnoge podrobnosti iz obnove travnikov. Informacije jim bodo olajšale delo na projektnih območjih.
»Kakšna je najmanjša količina semen, ki so jo uporabili za obnovo in bili zadovoljni z izidom; semena katerih rastlin najuspešneje požanje krtačni stroj; kakšno naj bo razmerje semen trav in zelišč v semenskih mešanicah. Predvsem pa nam je položila na srce, da travniki za obnovo potrebujejo čas in da naj ne bomo presenečeni, če ob koncu našega projekta še ne bodo v takšnem stanju, kot si ga želimo,« so zapisali na spletni strani projekta.
Vir: Life for Seeds
