Najnovejše Unicefovo poročilo razkriva, da učinki podnebnih sprememb najbolj ogrožajo zdravje, izobraževanje in zaščito mladih, ki živijo v Srednjeafriški republiki, Čadu in Nigeriji. V teh državah so mladi zaradi podnebnih sprememb izpostavljeni tudi smrtonosnim boleznim.
Indeks tveganja zaradi podnebnih sprememb, ki se osredotoča na otroke, je prva celovita analiza podnebnih tveganj s perspektive otrok. V indeksu so države razporejene glede na to, do kakšne mere so otroci izpostavljeni podnebnim in okoljskim pretresom ter kako občutljivi so nanje.
Najvišji indeks tveganja imajo Srednjeafriška republika, Čad in Nigerija, kar pomeni, da so otroci v teh državah med najbolj ogroženimi zaradi podnebnih sprememb. Slovenija se na lestvici držav uvršča na 152. mesto, na zadnjem, 163. mestu je Islandija – tam so otroci med najmanj ogroženimi.
Otroci so izpostavljeni različnim pretresom
Poročilo objavljeno v sodelovanju z organizacijo Fridays for Future pod vodstvom mladih navaja, da skoraj 1 milijarda otrok (torej skoraj polovica vseh otrok, ki živijo na svetu – 2,2 milijardi) živi v eni od 33 držav, ki so uvrščene v kategorijo »izredno visokega tveganja«.
Ti otroci se spopadajo s smrtonosno kombinacijo izpostavljenosti številnim podnebnim in okoljskim pretresom ter visoke stopnje občutljivosti zaradi nezadostnih osnovnih storitev, kot so denimo dostop do vode, sanitarij, zdravstvenih storitev in izobraževanja.
Indeks tveganja zaradi podnebnih sprememb, ki se osredotoča na otroke, razkriva:
240 milijonov otrok je zelo izpostavljenih obalnim poplavam;
330 milijonov otrok je zelo izpostavljenih poplavam rek;
400 milijonov otrok je zelo izpostavljenih ciklonom;
600 milijonov otrok je zelo izpostavljenih boleznim, ki se širijo s prenašalci;
815 milijonov otrok je zelo izpostavljenih onesnaženosti s svincem;
820 milijonov otrok je zelo izpostavljenih vročinskim valom;
920 milijonov otrok je zelo izpostavljenih pomanjkanju vode;
1 milijarda otrok je zelo izpostavljena izredno visokim stopnjam onesnaženosti zraka.
Skoraj vsakega otroka na svetu sicer ogroža vsaj ena od omenjenih podnebnih in okoljskih nevarnosti. Ocenjeno je, da 850 milijonov otrok (torej eden od treh otrok na svetu) živi na območjih, kjer se prekrivajo vsaj štirje od navedenih podnebnih in okoljskih pretresov. Kar 330 milijonov otrok (torej eden od sedmih otrok na svetu) ogroža vsaj pet pomembnih pretresov.
Poročila razkriva tudi neskladje med kraji, saj 33 držav z izjemno visokim tveganjem skupaj odda le 9 % globalnih emisij CO2. Nasprotno pa 10 držav, ki oddajo največ emisij, skupaj proizvede skoraj 70 % globalnih emisij. V indeksu je le ena od teh držav razvrščena kot država z izjemno visokim tveganjem.
Vir: Unicef Slovenija
