Turki in dedi (Leccinum) so ene izmed najbolj okusnih gob, ki uspevajo v večjem delu Slovenije.
Po okusu in nekateri tudi po videzu so podobni gobanom, ločijo pa se predvsem po tanjšem betu, ki je prekrit z majhnimi luskami. Vsi turki so užitni, zato morebitne zamenjave med posameznimi vrstami niso nevarne.
Nekaterih vrst pa ni priporočljivo uživati surovih, saj lahko povzročajo prebavne motnje.
Turki in dedi so lahko različnih barv
Do 20 centimetrov velik klobuk je lahko rjave, sive, rdeče, oranžne, rumene barve, ali vseh vmesnih odtenkov. Luknjičasta trosovnica je sprva belkasta, nato postane sivkasta ali rjava. Do 25 centimetrov visok črno ali rjavo luskinast bet je lahko ob dnišču modrikast ali zelenkast. Meso prijetnega vonja in okusa postane na prerezu rahlo rdečkasto ali modrikasto.
Kuhanje v slani vodi
Turki so vsestransko uporabni, podobno kot gobani. Le bet je pogosto tanjši in manj okusen. Če vas moti modrikasta barva, ko gobe pripravljate, je potrebno razrezane kuhati v slani vodi. Na ta način ostane meso svetlejše barve. Če jih sušimo, meso potemni a je seveda še vedno užitno. Posušeni turki imajo močno aromo in so primerni za pripravo juh ter omak.
