V preteklosti smo sistem vračanja steklenic (z vrnjeno kavcijo) v Sloveniji dobro poznali, po letu 1999 pa so jih iz trgovin intenzivno izpodrinile pločevinke in plastenke.
“V kolikšnem obsegu se je to zgodilo v posameznih državah je odvisno predvsem od navad in okusa ljudi ter v kolikšni meri so pijače v takšni embalaži dostopne v trgovinah. Z okoljskega zornega kot so steklenice za vnovično polnjenje še vedno zmagovalke, več vanje polnjenih pijač si želijo tudi naši potrošniki,” pravijo v Ekokrogu, kjer se s to tematiko intenzivno ukvarjajo že dlje časa.
Kako je z vračanjem steklenic po Evropi?
Leta 2024 je po podatkih Ekokroga vsak prebivalec Nemčije kupil 293 pijač v steklenicah za vnovično polnjenje, na Hrvaškem 159, v Avstriji 142, v Sloveniji 81, na Danskem 57.
“Daleč največ pijač v steklenicah za vnovično polnjenje na svetu in v Evropi imajo v Nemčiji. Leta 1999 so predstavljale 75 % vseh pijač, od tega je bilo vanje polnjeno 91 % vode, 78 % piva, 41 % sokov. Do lani so nato padli skupni delež na 50 %, vode na 64 % in sokovi na 8 %. Po drugi strani pa se je na 87 % zvišal delež teh steklenic pri pivih,” postrežejo s podatki.
Koliko pijač lahko še kupimo v steklenicah pri nas?
“Leta 1999 smo v vračljivih steklenicah lahko kupili še 42 % pijač, od tega 63 % piva, 42 % vod in 24 % gaziranih pijač. Do leta 2024 je skupni delež padel na 18 %, piva na 31 % in vode na 10 %. V majhnem obsegu so se pri nas še ohranile kavcije za steklenice za vnovično polnjenje, a je način vračanja pomanjkljiv in potrošnikom neprijazen, temelji na prostovoljnem dogovoru med proizvajalci pijač in trgovci, ki se lahko kadarkoli odločijo pijače v tej embalaži umakniti s trga. Tretjina potrošnikov sploh ne ve za možnost nakupa in vračila steklenic za vnovično polnjenje, 80 – 90 % pa si jih želi, da bi trgovine v takšnih steklenicah ponujale več vod, piva, vina in gaziranih pijač,” pojasnjujejo v Ekokrogu.
Glede na to, da se kavcijski sistem za plastenke pri nas premika zelo počasi, je morda čas, da potrošniki izbiramo steklo?
