Med drugim je predsednica poudarila, da moramo dostojno ravnanje z živalmi vključiti tudi v kontekst sodobnih okoljskih izzivov.
“Vplivi človeka na okolje in podnebje, posebno tisti, s katerimi že od industrijske dobe dalje najbolj škodljivo posegamo v naravno ravnovesje našega planeta, nosijo s seboj tudi veliko odgovornost ljudi, da ravnamo bolj odgovorno, da zmanjšujemo škodljive vplive in zaustavimo upadanje biotske raznovrstnosti,” je povedala.
Živali so bile, kot je dejala, od nekdaj človekov sopotnik: “Kdor je kdaj imel živalskega prijatelja ve, kakšna posebna vez je to. Nikakor pa živali niso naše igračke, na katere bi lahko kar pozabili, ko se jih naveličamo, ali pa jih drugače trpinčili. Živali niso stvari, tudi naša zakonodaja je živali pripoznala kot čuteča bitja.”
Opozorila je še na dejstvo, da je naš planet preobremenjen; ne le z ljudmi, temveč tudi z vsemi antropogenimi dejavniki, preko katerih človek zaradi svojega delovanja onesnažuje okolje.
Trajnostnega življenja se lahko naučimo iz sobivanja z živalmi
“Slovenija se ponaša z izjemno visoko biotsko raznovrstnostjo v globalnem merilu. To nas uvršča med “vroče točke” biotske raznovrstnosti na Zemlji. Veliko se o bolj trajnostnem načina življenja lahko naučimo že iz tradicionalnega načina sobivanja človeka z naravo, tudi rejnimi živalmi, ki skozi pašo že od nekdaj pomagajo ohranjati našo izjemno biotsko raznovrstnost,” je še dejala predsednica in pozdravila, da se te tematike lotevajo na vključujoč način. “Samo z vsemi zainteresiranimi bomo lahko skupaj našli boljše in prijaznejše rešitve na izzive sodobnega časa, pri čemer mora politika v vlogi voditelja predvsem znati spodbuditi institucije, stroko, nevladnike, aktiviste in vse druge, k iskanju pravih rešitev in jim pri tem tudi prisluhniti.”
Zaključila pa je s to mislijo: “Tisti posameznik, ki ne mara svojega sočloveka, ne bo imel rad živali. In tisti posameznik, ki nima rad živali, me ne bo prepričal, da ima rad sočloveka. Naj vas tudi ta misel vodi skozi današnjo razpravo.”
