Vsako leto tako 3. marca obeležujemo Svetovni dan prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Letos je ta dan posvečen »Partnerstvu za ohranjanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst«.
Še posebej na ta dan je priložnost, da se zamislimo o naši odgovornosti za ohranjanje čudovite raznolikosti življenja na našem planetu. Bogastvo vrst in ekosistemov namreč že tisočletja ohranja človeško civilizacijo in njen razvoj.
Biotsko pestra Slovenija
Slovenija je z več kot 37 % površine svojega ozemlja, vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000), vodilna v EU.
Na območju Slovenije je zabeleženih približno 15.000 živalskih vrst, 6.000 rastlinskih vrst in 5.000 vrst gliv.
Med njimi je veliko endemičnih vrst, od tega med višjimi rastlinami 40 taksonov z 22 endemiti v ožjem smislu, torej s prevladujočo razširjenostjo v Sloveniji ter približno 850 živalskih endemitov, od katerih je veliko jamskih živali. Te vrste so posebno občutljive na spremembe in mnoge med njimi so v neugodnem stanju. V petdesetem letu konvencije CITES smo na prelomni točki ohranjanja biotske raznovrstnosti.
Prizadevanja za zaustavitev izginjanja biotske raznovrstnosti
V Sloveniji poleg nadzora nad prepovedano trgovino s prostoživečimi vrstami skušajo v partnerstvu s sosednjimi državami izboljšati tudi stanje vrst. Trenutno poteka več projektov, namenjenih izboljšanju stanja ogroženih vrst, ki so tudi vključene na dodatke Konvencije CITES, kot na primer integriran projekt LIFE-IP Natura za okrepljeno upravljanje Nature 2000, doseljevanje risa v Sloveniji v okviru projekta LIFE Lynx in projekt za ohranjanje dvoživk in obnovo njihovih habitatov Life Amphicon.
Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor
