International Union for Conservation of Nature (Svetovna zveza za varstvo narave) opozarja, da je na Rdečem seznamu več kot 8.400 vrst, ki so kritično ogrožene in dodatnih skoraj 30.000, ki so ranljive in ogrožene.
Leta 2019 je IPBES (The Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services) v svojem poročilu o ekosistemskih storitvah ocenil, da je kar četrtina vseh vrst na svetu ogrožena in da smo zgubili že skoraj polovico vseh ekosistemov. Mokrišča so življenjski prostor skoraj 40% vseh znanih vrst na svetu.
Eden največjih problemov je prekomerno izkoriščanje mnogih vrst, katerega vzrok je naraščajoče povpraševanje ter nezakonita mednarodna trgovina.
Kako je z ohranjanjem vrst v Sloveniji?
Slovenija je biotsko bogata, saj je z več kot 37 % površine svojega ozemlja vključenega v omrežje evropsko pomembnih habitatov in vrst (Natura 2000) vodilna v EU.
Do zdaj je bilo na območju Slovenije zabeleženih približno 15.000 živalskih vrst, 6.000 rastlinskih vrst in 5.000 vrst gliv. Med njimi je veliko endemičnih vrst, od tega med višjimi rastlinami 40 taksonov z 22 endemiti v ožjem smislu, torej s prevladujočo razširjenostjo v Sloveniji. Na našem ozemlju živi okrog 850 živalskih endemitov, vključno z jamskimi živalmi. Med njimi so vrste, ki so v neugodnem stanju.
V Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja do leta 2030 (ReNPVO20-30), katerega del je tudi Nacionalni program varstva narave (NPVN) so opredeljeni cilji in ukrepi za ohranjanje prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji kot tudi naše zaveze na mednarodni ravni.
Kot enega primerov dobre prakse Ministrstvo za okolje in prostor navaja doseljevanje risa v Sloveniji v okviru projekta LIFE Lynx. V projekt je vključenih 5 držav (Slovenija, Hrvaška, Italija, Slovaška in Romunija), njegov glavni cilj pa je preprečiti ponovno izumrtje Dinarsko-JV (jugo vzhodne) alpske populacije evrazijskega risa in njena dolgoročna ohranitev.
