»Zemlja je le ena« je bila vodilna misel že stockholmske konference leta 1972. Zemlja je naš edini dom in človeštvo mora varovati svoje omejene vire. Temu morajo slediti tako politike kot tudi individualne odločitve.
Podnebne spremembe, izguba narave in biotske raznovrstnosti ter onesnaževanje in odpadki nam kažejo, da je Zemlja preobremenjena. Hkrati milijardam ljudi primanjkuje dohodka, hrane, bivališča, zdravja, oskrbe in izobraževanja. Dodatno zaskrbljenost povzročata še energetska in prehranska kriza.
Rešitev je v preoblikovanje naših gospodarstev in družbe, da bi postale vključujoče, pravične in bolj povezane z naravo. Preusmeriti se moramo od škodovanja planetu k zdravljenju planeta. Zaščititi moramo, kar imamo, in vrniti, kar smo izgubili, da bi napredovali v boljšo in bolj trajnostno prihodnost, v kateri bomo lahko uspeli vsi.
Slovenija – majhna, a biotsko zelo raznolika
Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje Sloveniji pripada manj kot 0,004 % celotne zemeljske površine in le 0,014 % kopnega, vendar na tej površini živi več kot 1 % vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot 2 % kopenskih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta.
Skozi generacije smo naravo v Sloveniji ohranili v takšni meri, da več kot polovico Slovenije predstavljajo območja posebnega pomena. Slovensko naravo še posebej varujemo v 51 naravnih parkih, 56 naravnih rezervatih in enem strogem naravnem rezervatu, 1164 naravnih spomenikih ter 114 spomenikih oblikovane narave.
Slovenija porabi 3 Zemlje na leto:
Neprecenljiv pomen narave za človeštvo
Polovica svetovnega bruto družbenega proizvoda je odvisna od narave in vsak evro, ki ga investiramo v obnovo, ustvari gospodarske koristi v vrednosti 20 evrov.
Gozdovi predstavljajo vir pitne vode za eno tretjino največjih mest na svetu. Prav tako so ključnega pomena za 80 % dvoživk, 75 % ptic in 68 % sesalcev na Zemlji. Drevesa v mestih poleti zmanjšujejo temperaturo zraka za od 0,5 do 2 °C, kar neposredno vpliva na kakovost življenja 68 milijonov ljudi.
Vir: MOP
