Opraševalci so pomembni tako za kmetijstvo kot za ohranjanje biotske pestrosti. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno.
“V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji,” ob tej priložnosti poudarja Nacionalni inštitut za biologijo in tako vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti.
Zaradi sprememb v okolju je življenje opraševalcev vedno težje
Najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev so pisani, cvetoči travniki, torej travniki, ki so pozno, enkrat ali največ dvakrat košeni. Opraševalcem zagotavljajo hrano in prostor za gnezdenje. Pisanih travnikov je vse manj, zato so preostali toliko dragocenejši.
“Kmetje bi morali biti za ohranjanje teh travnikov ustrezno nagrajeni. Tudi na vrtovih bi morala imeti prednost pisana in ne angleška trata, ki je z vidika opraševalcev zelena puščava,” dodajajo na NIB.
