Kljub temu, da njegovo listje dokaj hitro uvene, če ne dobi vode. Sicer pa je v naravi bršljan ena najbolj trpežnih rastlin.
Uspeva tako na zelo senčnih prostorih kot tudi na negostoljubnem kraškem kamnu. Z dolgimi poganjki se plazi po tleh, po različnih oporah, lahko pa se razraste tudi v grm ali pravo drevo. Doseže lahko častitljivo starost tristo let in več. Cvetovi so rumeno zeleni in združeni v kobulasta socvetja ter med drugim predstavljajo privlačno pašo za čebele.
Nekoč zdravilna rastlina
Nekoč so bršljan uporabljali kot zdravilno rastlino, danes pa ga v te namene uporabljamo precej manj. Predvsem kot prevretek za odpravljanje uši in garij ter zdravljenje gnojnih vnetij kože. Izvlečki iz listov se uporabljajo v zdravilih za izkašljevanje in pomirjanje kašlja, kozmetična sredstva z dodatkom bršljana pa so na voljo v obliki krem, šamponov in pripravkov proti celulitu.
Strup za hladnokrvne živali
Nekateri ljudje so zaradi vsebnosti falcorinola v listih alergični na dotik. Reakcija z rdečino se lahko pojavi tudi šele dan ali dva po dotiku. Posebej močna reakcija se lahko zgodi ob stiku z očmi. Bršljan vsebuje saponine, ki sicer delujejo proti mikrobom in glivicam a so zato strupeni za hladnokrvne živali. S črnimi jagodami, ki jih vsebujejo največ, so nekoč omamljali ribe.
Bršljana ni težko najti, še posebno v hladnejših mesecih, saj v tem času z drevja in grmov odpade drugo listje. Lahko pa ga gojimo tudi doma na vrtu ali kot lončnico. Na voljo je več kot sto različnih sort. Razlikujejo se po velikosti, obliki in barvi listov, ter po občutljivosti na mraz.
Spremljajte našo letošnjo rubriko STRUPENE RASTLINE tukaj.
