Štanjel. Dragoceno je tisto, kar je redko, enkratno v svoji lepoti. Čeprav je na Slovenskem veliko gradov, je na slikoviti kraški planoti razpeti med morjem in vipavsko dolino štanjelski grad bil in je edini grad, oziroma dvorec. Še več. Edinstven je tudi zaradi slikovitega, dobro ohranjenega zaselka, nad katerim dominira in v katerem je skrit marsikateri arhitekturni biser starodavnega stavbarstva, ki samo čaka, da ga mimoidoči opazijo.
Ozke tlakovane uličice, ki se polžasto vijejo od grajskih vrat do vrha hriba z starorimskimi ostalinami imenovanega Ledenica ali Gledanica v katerega naročje sta položena mogočna stavba gradu in zaselek, obiskovalcem razkrivajo preplet burnih zgodovinskih obdobij, izjemnih naravnih lepot, izvirne domiselnosti prebivalcev in njihovih naporov pri gradnji in ohranjanju svojih domov ter ne nazadnje sedanjosti, ki vse našteto povezuje v ubrano celoto.
Poletni Štanjel
Javni zavod Komenski Kras med 10. in 19. avgustom organizira poletno kulturno – festivalsko dogajanje ‘Poletni Štanjel‘. “Stebra desetdnevnega dogajanja sta pripovedovalski simpozij Koraki v pravljični svet – delavnica pripovedovanja” v organizaciji UTŽO Kras – Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje KRAS, ZKK in Bralnega društva Primorske, ki bo potekal 11. in 12. 8., ter KAMIŠIBAJ FESTIVAL – Kamišibaj Slovenije od petka, 17. 8. do nedelje, 19. 8.. Srednjeveške uličice in grajsko dvorišče bomo v desetih festivalskih dneh napolnili s privlačnimi kulturnimi in umetniškimi vsebinami, ki se lepo podajo v naše malo mestece,” povedo organizatorji.
Ferrarijev vrt
Panorama Štanjela ga ne razkriva. Zanj se morate malo potruditi in se podati pod grajsko obzidje, kjer se vam odpre pogled na edinstven, terasasto urejen ferrarijev vrt, delo priznanega arhitekta Maksa Fabianija. Poleg pergole, razglednega paviljona, formalno urejenih gredic in starih dreves je osrednja točka parka bazen z beneškim mostičkom in vodnimi šobami, ki so se nekoč napajali z deževnico iz posebej zasnovanega vodovodnega sistema, dandanes pa je v funkciji samo ribnik, priljubljena točka izletnikov in še bolj zaljubljencev, ki na mostičku preizkušajo trdnost svoje ljubezni. Bi jo prezkusili tudi vi?
Če drugega ne, lahko uživate v prekrasnih razgledih, saj se z vrta odpira čudovit pogled na dolino Branice globoko pod grajskim gričem, na zaselke bližnjih gričev Vipavske doline vse do daljnih prostranstev trnovske planote in Julijskih Alp.
Kraška hiša in cerkev sv. Danijela
Med vzpenjanjem na grajski grič se pot razširi na manjši trg kjer obiskovalce pričaka romanska ali kraška hiša, biser srednjeveškega kraškega stavbarstva. Na hiši kriti s kamnitimi skodlami so dobro ohranjeni kamniti žlebovi speljani v bližnji vaški vodnjak, štirno, kjer se je zbirala deževnica za potrebe prebivalcev, zaradi česar je sta bila trg in vodnjak nekoč osrednja točka vaškega dogajanja, mesto druženja in zabave. Kdor pa bi rad podrobneje spoznal življenje in delo Kraševcev v preteklosti, ga hiša vabi, da si v njej ogleda stalno etnološko razstavo.
Druga stavba vredna ogleda je župnijska cerkev sv. Danijela s svojo gotsko zasnovo in z že od daleč vidnim nenavadnim zvonikom z edinstvenim limonastim ostrešjem , ki znatno prispeva k celostni podobi kraja. Notranjost krasijo baročni kamniti oltarji, najbolj zanimiva pa je zagotovo reliefna upodobitev gradu Štanjel na glavnem oltarju.
Za vsak okus nekaj
Teran in pršut sta najboljši par kraške kulinarične ponudbe in kot taka tudi najbolj prepoznavna, ne samo doma, temveč tudi v svetu. Ni ga čez okus ročno narezanih tankih fetk pršuta, ki mu poseben okus daje sušenje na močni kraški burji in se dobesedno topijo na jeziku. Morda še bolj poznano je vino teran, katerega okus so cenili že Stari Rimljani, kasneje pa so ga kot prehransko dopolnilo in celo zdravilo stoletje in več v majhnih stekleničkah prodajali celo v lekarnah. Dandanes je to vrhunsko vino cenjeno tako med enologi in kulinaričnimi mojstri, kakor tudi med ljubiteljskimi poznavalci vin ter dobre hrane. Nasploh se v kraški kuhinji skriva cela vrsta preprostih toda odličnih jedi prefinjenih okusov pripravljenih iz tistega kar zraste na skopih kraških tleh, na primer divji šparglji, katerih mladi poganjki slovijo kot posebna poslastica.
Poroke in ostali dogodki
Prav zaradi čudovitega okolja, odlične kulinarične ponudbe, dobrih cest, pretežno lepega vremena z milimi zimami brez snega in odličnih gostiteljev se vse več mladih parov odloča, da usodni DA izrečejo in potrdijo prav v Štanjelu. V prenovljenem gradu se odpirajo nove poslovne dimenzije, ki bodo z organizacijo predavanj, seminarjev in poslovnih srečanj lahko pritegnile še večje število ljudi.
Pohodništvo
Če ste navdušeni nad pohodništvom se Štanjelu skoraj ne morete izogniti saj njegova okolica ponuja množico možnosti za krajše, daljše naporne ali tudi ne, izlete. Brez večjih naporov se lahko sprehajate po brezpotju kraških travnikov, med vinogradi, lahko se odpravite do bližnjih vasi ali se lagodno sprehodite po Fabianijevi poti do bližnjega Kobdilja. Bolj vzdržljivi se lahko preizkusijo s spustom v dolino Branice, ki ga dopolnijo z vzponom na okoliške griče. Lahko obiščete pokopališče iz prve svetovne vojne, grobnico Fabianijevih ali katerega izmed okoliških pridelovalcev vin. Štanjel je tudi odlična izhodiščna točka za daljše izlete na slovensko obalo, v Lipico, v dolino Soče, za izlete v Julijce, v notranjost Slovenije ali sosednjo Italijo.
Galerija Lojzeta Spacala
Lojze Spacal ( 1907 – 2000) se je šolal v Italiji, kjer je končal tudi znamenito Akdemijo Brera v Milanu. Razstavljal je v vseh pomembnih galerijah po Evropi in leta 1974 prejel Prešernovo nagrado za svoj slikarski in grafični opus. Spacal je bil eden najpomembnejših svetovno priznanih predstavnikov sodobne grafične umetnosti. Motive za svoje ustvarjanje je iskal v njemu tako ljubem Krasu, lirični pokrajini rdeče prsti, sivega kamna in opustelih zim, oplemenitenimi z njegovimi trenutnimi čustvenimi stanji. Sam je umetnost primerjal s glasbo slišano v tišini. Od leta 1988, ko je bila v Štanjelu odprta njemu posvečena galerija lahko obiskovalci v njej občudujejo stalno zbirko njegovih del.
Mojca Sušnik