Spremembe namembnosti slovenskih kmetijskih zemljišč: Nas mora skrbeti?

Po vsem svetu poteka razprodaja kmetijske zemlje, v Sloveniji pa se zdi, da je velik problem spreminjanje namembnosti, pa je res tako?

Preverili smo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč

V zadnjih letih smo bili pogosto priča, da je rodovitna kmetijska zemlja, na kateri bi lahko pridelovali hrano, postala del trgovskega središča, avtoceste, tovarne itd.

A, kot so nam sporočili z MKGP, ne vodijo evidence, za kakšen namen se je najpogosteje spremenila namembnost kmetijskih zemljišč v desetih letih na območju cele države.

Ob tem pa so dodali, da je bila večina velikih trgovskih centrov umeščena na kmetijska zemljišča s prostorskimi akti v obdobju pred letom 2008. »Takrat je Komisija Vlade kljub negativnim mnenjem ministrstva potrjevala občinske prostorske načrte, ki so vsebovali tudi spremembe za potrebe nakupovalnih centrov.«

Največ sprememb kmetijske zemlje v gozd

Z ministrstva so nam posredovali podatke, da je v zadnjih enajstih letih prišlo do spremembe namenske rabe na skupni površini 16.731,62 ha kmetijskih zemljišč v druge namenske rabe, in 6.194,32 ha sprememb iz drugih namenskih rab nazaj v kmetijsko namensko rabo.

Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da gre pri spremembah kmetijskih zemljišč v druge namenske rabe za vse spremembe, ne samo za potrebe pozidave, temveč tudi gozda, voda in drugih. Po oceni ministrstva je največ sprememb kmetijskih zemljišč v gozdna zemljišča, v nekaterih primerih tudi do polovice.

Tudi glede teh sprememb se je politika ministrstva v zadnjih letih spreminjala, saj gre za večje površine potencialnih kmetijskih zemljišč, ki bi se lahko v relativno kratkem času ponovno aktivirale in uporabljale za kmetijsko pridelavo.

Do pozidave v nekaterih primerih nikoli ne pride

Na ministrstvu poudarjajo tudi, da je namenska raba prostora planska raba in se šele ob spremembi namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča tem zemljiščem omogoči pozidava oziroma druge ureditve. Do pozidave da v nekaterih primerih nikoli ne pride, v nekaterih primerih se pozidava izvede šele v nekaj letih.

Veliko sprememb namenske rabe kmetijskih zemljišč je, kot navajajo, nastalo kot ažuracija zatečenega stanja (na primer površine cest, površine vodnih zemljišč, povzemanje gozdne maske, določitev funkcionalnih zemljišč obstoječim objektom, saj se je metodologija določanja namenske rabe z leti spreminjala).

Dejanska raba ni vedno enaka namenski

»Da smo pri ohranjanju kmetijskih zemljišč in hkratnem omogočanju razvoja kot država bolj uspešni, kot je v javnosti pogosto predstavljeno, izhaja iz podatkov o dejanski rabi kmetijskih zemljišč v državi. Dejanska raba za razliko od namenske rabe prikazuje stanje v naravi, namenska raba pa je planska raba. Iz dejanske rabe sledi, da je od leta 2006 do 2021 skupna površina kmetijskih zemljišč v državi celo nekoliko višja, je pa treba upoštevati, da se je metodologija zajemanja v tem času tudi spreminjala,« pojasnijo na ministrstvu.

Samooskrba s hrano v Sloveniji

Marsikdaj pomislimo, da če se ne bi spremenila namembnost kmetijskih zemljišč, bi lahko Slovenija pridelala še več kakovostne domače hrane, pa je res tako?

Jasno je, da je samooskrbnost pogojena tako s konfiguracijo terena celotne države, ekonomskega interesa kmetovalcev kot tudi s politiko države. V prostoru kot takem pa obstajajo različni interesi, ki jim ni moč (vsem) ugoditi. »MKGP vseskozi zagovarja ohranjanje obsega kmetijskih zemljišč kot bistvenega vira za samooskrbo in prehransko varnost. Dejstvo pa je, da parcialno gledati na zaščito kmetijskih zemljišč brez ostalih potreb v prostoru ni realno,« še povedo na ministrstvu.

Na tem mestu povejmo, da je bila po podatkih Statističnega urada RS Slovenija v letu 2020 v veliki meri, 88-odstotno, samooskrbna z žiti, kar je skoraj enkrat več kot pred 20 leti. Zvišala se je tudi samooskrba z zelenjavo (z 39 % v 2001 na 48 % v 2020), medtem ko se je stopnja samooskrbe s krompirjem znižala (z 79 % v 2001 na 60 % v 2020).

Razlastitev kmeta v korist gradnje tovarne

Omenimo še en primer, ko je v preteklih mesecih Upravno sodišče ugodilo tožbi kmeta, ki ga je mariborska upravna enota razlastila 1,7 hektarja kmetijskega zemljišča v korist Občine Hoče – Slivnica. Občina je, kot se vsi spomnimo, kasneje to zemljišče prodala Magni Steyr, za potrebe gradnje lakirnice, ki pa se na tem (razlaščenem) zemljišču še ni začelo.

Spomnimo, da je Hoška lakirnica Magna, umeščena na kmetijska zemljišča in na vodovarstveno območje. Poleg tega pa je podjetje letos ustavilo proizvodnjo.

Mogoče nam je lahko prav ta primer v poduk za naprej, da ni vse zlato, kar se sveti. Zagotovo pa je nekaj: rodovitna kmetijska zemljišča so že danes vredna zlata – za pridelavo hrane.