Zimski vrt Evrope! Prav od tod na evropske trge in tudi v Slovenijo prihaja predvsem pozimi, saj je drugje v Evropi v tem času ni mogoče pridelovati.
Gojenje zelenjave v pretežno iz plastičnih materialov grajenih rastlinjakov ni najbolj naravi prijazno. Velike površine naravnih prostranstev danes vse leto prekrivajo rastlinjaki, ki so od daleč videti kot futuristična naselja na tujem planetu.
Plastika
Rastlinjake je seveda potrebno obnavljati, saj plastika ni najtrši material. Na žalost večina zavrženih plastičnih gradiv konča v naravi v okolici rastlinjakov, občasne hudourniške vode pa jih odnesejo proti morju. Ponekod je nakopičenih tudi več metrov plastičnih odpadkov, delno prekritih z zemljo!
Gnojila, škropiva in delovna sila
Večina pridelave poteka s pomočjo umetnih gnojil in škropiv, negativen vpliv na okolje pa ima tudi velika poraba vode. Slednje tudi zaradi razvitega turizma zadnja leta pogosto primanjkuje.
Še tretji negativni vidik je delovna sila. V mnogih rastlinjakih pogosto ilegalno delajo migranti. Plačujejo jih bistveno manj kot bi domačine, delovni pogoji pa so zelo slabi. Poleg dela v s kemikalijami obremenjenimi prostori, delo poteka tudi več kot osem ur dnevno, delavci pa bivajo v večinoma neprimernih razmerah. Pogosto kar v zapuščenih ali zasilnih bivališčih v bližini rastlinjakov.
Zanimivo je, da kljub nizkim stroškom delovne sile cene sadja in zelenjave v španskih trgovinah niso bistveno nižje kot v Sloveniji.
