Odločba inšpekcije tako kaže, da je bila intenzivna sečnja starih zdravih dreves na Rožniku, ki so jo obsodile nekatere neprofitne organizacije, pa tudi dobršen del javnosti, dejansko v nasprotju z zakonom o ohranjanju narave.
Namreč, kot je pricurljalo v javnost, za sečnjo niso pridobili dovoljenja oz. strokovnega mnenja Zavoda za varstvo narave.
“Dobra novica o inšpekcijski odločbi prihaja pozno in hkrati pravi čas, da usmeri vso potrebno strokovno in javno pozornost v novi načrt upravljanja z mestnim gozdom. Več kot polovica odraslih dreves (200 od 390), ki so bila na osnovi Gozdno gojitvenega načrta za gozdno gospodarsko enoto Ljubljana lansko leto odkazana za posek, je na Rožniku pozimi že posekana, hkrati pa so bili v istem zamahu odkazani poseki odraslih zdravih dreves na drugih območjih mestnih gozdov izvedeni. Zdaj inšpekcijska odločba formalno potrjuje, da sekanje na Rožniku ni bilo izvedeno v skladu z zakonom in daje tudi večjo težo zahtevam civilne družbe , da naj se o upravljanju mestnega gozda odloča glede na njegove ekosistemske in družbene funkcije in vlogo v procesih prilagajanja mestnega okolja na podnebne spremembe,” komentirajo na IPoP – Inštitut za politike prostora, ki so skupaj z organizacijama Mladi za podnebno pravičnost in Protestival na pobudo uporabnikov gozda in prebivalcev Ljubljane takoj januarja zahtevali od Mestne občine, da prekine sekanje, dokler javnosti ne bodo ustrezno pojasnjeni razlogi za tako obsežno enkratno sekanje.
Aktivna vloga prebivalcev in ne prenagljena odločitev za sečnjo
“Govorimo o gozdu, ki smo ga kot skupnost dolžni dolgoročno vzdržno upravljati v javno korist, dobro skupnosti in prihodnjih generacij. Dogovoriti se hočemo o tem, kako kar najbolj učinkovito možno in dolgoročno vzdržno upravljati s tem dragocenim območjem kompleksnega pomena, ki poleg vsega naštetega zagotavlja mestnemu okolju tudi pomembne okoljevarstvene koristi in prispeva svoj del k prilagajanju okolja na podnebne spremembe. Zdaj preprosto moramo začeti govoriti po upravljanju mestnega gozda in tudi drugih mestnih zelenih površin in dreves več in bolj odprto. V soočenju s tako raznoliko naravo in številom nalog nobena institucija in stroka ne more biti zares učinkovita sama. Danes so uporabniki in prebivalci najpomembnejši zavezniki mest, občin in drugih javnih ustanov v procesih varovanja in razvijanja javnih zelenih površin in krepitve funkcij narave v mestu. Brez njihove aktivne vloge lahko parkovnim službam vse prehitro zmanjka moči, pridnih rok, sredstev in nenazadnje tudi oči za skrben nadzor nad dogajanjem v prostoru,” še poudarja IPOP.