Samooskrba bo vse večji problem prihodnosti, napovedujejo mnogi. V okviru gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen si že dolgo prizadevajo, da ohranimo vsaj še tistih 20 % avtohtonih semen, ki so ostala medtem ko smo jih 80 % že izgubili.
Pri tem je velikega pomena Ptujski semenarski center, ki opravlja službo žlahtnjenja in selekcioniranja semen, ki pa je bil skupaj s Semenarno Ljubljano prodan tujemu kupcu. Prizadevanja, da se Ptujski semenarski center izloči iz pogodbe in se prenese na državo pa še kar trajajo …
Kaj se trenutno dogaja?
Vlada je že trikrat podaljšala termin za prenos Ptujskega semenarskega centra – zadnji rok je 30. december 2021, konec novembra je sprejela sklep. Vlada RS predlaga Slovenskemu državnemu holdingu, d. d., da v imenu in za račun Republike Slovenije izvede postopke za ustanovitev začasne namenske družbe, ki odkupi Selekcijsko poskusni center Ptuj.
Kot razlog je navedla, da gre za javni interes, da bi dolgoročno ohranili čim več avtohtonega rastlinskega genskega materiala, tako z okrepljenimi dejavnostmi javnih služb v rastlinski proizvodnji, ki so povezane s področjem semenarstva in ohranjanja rastlinskih genskih virov, kot z vzdrževanjem lokalnih sort in krepitvijo slovenskega semenarstva za zagotavljanje lokalnih sort na trgu in v kmetijski pridelavi, s čimer bi prispevali k samooskrbi, prehranski varnosti in ohranjanju genskih virov.
Vlada je s sklepom že 11. junija 2021 predlagala SDH-ju, da namesto postopkov za odplačni prenos, v imenu in za račun Republike Slovenije izvede postopke za ustanovitev začasne namenske družbe, ki odkupi SPC Ptuj, svoje celotno premoženje pa nato v prvi polovici leta 2022 prenese v last Republike Slovenije. Kot so še zapisali v sklepu, mora Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, do 31. marca 2022 v vladno obravnavo predloži gradivo, s katerim bo določen primeren strokovno usposobljen upravljavec stvarnega premoženja države po prenosu tega premoženja iz začasne namenske družbe na državo in pripraviti ustrezne pravne podlage za prenos delavcev iz začasne namenske družbe na primernega upravljavca.
Primeri dobrih praks
Kot so zapisali na Facebook strani Ekoci Ekološka civilna iniciativa, imamo v Sloveniji že nekaj dobrih praks: KIS Jable, genske banke na Inštitutu Žalec, Biotehnični fakulteti v Mariboru …
Mnogo vprašanj, ki so še brez odgovorov
A na drugi strani se omenjena civilna iniciativa sprašuje, kdaj bomo v Sloveniji samooskrbni s semeni in kdaj bodo slovenska semena kot narodno bogastvo sestavni del državnih rezerv? Zakaj v slovenskih kmetijskih trgovinah skoraj nikjer nimajo slovenskih sort krompirja KIS? Zakaj sredstva za ohranjanje vrst dobijo le žlahtnitelji in selekcionarji, kmetje, ki bi jih sejali na svojih poljih pa ne? Ali so zato krive pospeševalne aktivnosti in promocije tujih semenarjev?
Na odgovore na zastavljena vprašanja bomo morali počakati. Že danes pa se zavedajmo, da brez semen ni hrane, sploh takšnih semen, ki so prilagojeni našemu okolju in zrastejo večina brez kemije.
Vir: Ekoci Ekološka civilna iniciativa, MKGP
