Projekt je vključeval dobrobit vseh glavnih skupin rejnih živali z izjemo kuncev. Torej perutnino (brojlerje, nesnice, purane), prašiče, prežvekovalce in kopitarje v rejah ter v klavnicah, vključno s transportom do klavnic.
V projektu je sodelovalo 25 strokovnjakov, ki so vsak na svojem področju opravili ankete na terenu in strokovno raziskovalno delo.
Konkretni rezultati za posamezne skupine rejnih živali
Kritične točke, ugotovljene v projektu, za posamezne skupine rejnih živali, nam je predstavila vodja projekta prof. dr. Alenka Dovč, dip. ECAWBM.
Pri perutnini so ugotovili posledice infestacij z rdečo pršico in vpliv anestezije na kopunjenje (kastracija) petelinov. Slednje se trenutno v večini primerov v Sloveniji izvaja brez omamljanja – »na živo«. Pomemben znanstven prispevek na področju brojlerjev je bila tudi analiza zvoka in temperaturno vlažnostnega indeksa (THI) za oceno dobrobiti v rejah.
Na področju prašičereje so izpostavili imunokastracijo (alternativa kirurški kastraciji), ki v Sloveniji neupravičeno zaenkrat še ne najde podpore. Važno je sodelovanje med strokovnjaki in rejci, pomembna so druženja in strokovna izpopolnjevanja, na primer razlaga, kaj imunokastracija je in kje se lahko koristno uporabi.
Skupina strokovnjakov se je posebej posvetila prednostim in slabostim pašnega sistema reje. Izpostavili so nekaj predlogov o preprečevanju napadov velikih zveri na drobnico. Uporabili so tudi meritve izkoriščanja zemljišč in pašnikov z dronom.
Pomemben prispevek pri dobrobiti rejnih žival je bilo vsekakor plodno sodelovanje pri pripravi Pravilnika za rejne živali (Uradni list RS, št. 51/10, 70/10, 63/23 in 69/23 – popr), predvsem na področju kopitarjev. Pri konjih raziskujejo tudi na področju bolečinskega etograma konj. Raziskava še ni končana.
Pri velikih živalih (prašiči, govedo, konji) so ob patoanatomski preiskavi ugotavljali sume zanemarjanja in mučenja živali. Iz različnih vzorcev so ugotavljali raven stresnega hormona kortizola. Enak postopek so ponovili pri teh vrstah tudi v klavnicah. Poznavanje situacije transporta živali in dela v klavnicah je poseben doprinos k projektu in dobrobiti živali tik pred zakolom. To področje bo treba nadgraditi z izkušnjami iz drugih držav EU in jih vpeljati v slovensko prakso.
Rejci upoštevajo strokovna mnenja in pripombe?
S projektom bi radi nadaljevali, saj se je pokazalo, da je izobraževanje ključnega pomena. »Rejci so v kar največji meri pripravljeni sodelovati, po naših izkušnjah tudi radi upoštevajo naša mnenja in pripombe na področju dobrobiti. Vsi se namreč vse bolj zavedamo, da zdrava, zadovoljna žival ne da samo več proizvodov ampak nam je lahko v veselje da z živalmi ravnamo spodobno in jih obravnavamo kot čuteča bitja,« je povedala prof. dr. Alenka Dovč.
Želja po raziskavah tudi na področju reje kuncev
Dodala je še, da bodo rezultati njihovega dela in nova spoznanja v prihodnih letih doprinesla k plodnejšemu delu na področju dobrobiti rejnih živali, ki je v zadnjih letih v očeh stroke in javnosti pridobila pomembno vlogo. »Iz tega pogleda moramo s tovrstnimi raziskavami nadaljevati in dopolniti manjkajoče znanje na področju reje kuncev.«
