Mojca Kukanja Gabrijelčič s Pedagoške fakultete v Kopru staršem svetuje, naj sledijo otrokovim potrebam – potrebam, ne željam – ter naj mu zagotovijo sprejemajoče okolje, v katerem lahko eksperimentira in poskuša nove stvari. Družina naj bo hkrati tudi razumevajoča in sprejema raznovrstne potrebe nadarjenega ter naj mu omogoči, če se le da, maksimalen izkoristek in uresničitev lastnih potencialov.
Sogovornica pa opozarja tudi, da lahko različne oblike napačnih ravnanj odraslih in nezadovoljevanje temeljnih psihosocialnih potreb otrok privedejo do hudih čustvenih težav in težav pri socialni prilagoditvi. »Če odrasli postavljajo otroku prenizka pričakovanja in cilje, ki jih bo dosegel, ne da bi izkoristil vse svoje sposobnosti in zmožnosti, se bo ob tem počutil, kot da ga starši podcenjujejo,« opozarja.
Podobno napačno je tudi postavljanje previsokih ciljev. »Zaradi previsoke ambicioznosti staršev lahko otrok izgubi interes za delo in aktivnosti, ki so ga zanimale. Ker so starši preveč osredotočeni na otrokov kognitivni razvoj, lahko ta zaostaja na področju čustvenega in socialnega razvoja,« pojasnjuje. Opaža namreč, da kljub dobronamernim željam starši kdaj pozabijo, da je njihov nadarjeni otrok vendarle otrok in se mora kot tak tudi vesti.
Nadarjen otrok ne sme biti preobremenjen
Po mnenju dr. Mojce Kukanja Gabrijelčič s koprske Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem moramo vedno izhajati iz potreb otroka, pri tem pa »uporabiti zdrav razum«, kar pomeni, da otrok ne sme biti preobremenjen. Otrok naj bi bil po končanem pouku obremenjen do največ dvakrat na teden po eno uro. »Tu gre torej za premišljeno izbrano dejavnost na področju, kjer je otrok nadarjen oziroma uspešen, ter aktivnost, kjer gre za otrokov užitek, počitek, igro. Odgovornost in dolžnost staršev je, da otroku pomagajo v paleti najrazličnejših dejavnosti izbrati tisti dve najpomembnejši,« svetuje. Kako pa naj bo doma? »Doma naj ima otrok omogočene različne dejavnosti, ki ne spodbujajo zgolj zgodnjega učenja in igre, temveč podpirajo otrokovo radovednost in pripravljenost tvegati, ponujajo veliko miselnih izzivov, zmožnost umetniškega izražanja, aktivno vlogo v igri oziroma drugi dejavnosti, omogoči se mu lahko konstrukcijske dejavnosti in drugo,« še našteje sogovornica.
Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela Izobraževanje 2020.
