Poleg dviga produktivnosti se pri razvoju gozdarske in lesarske mehanizacije veliko pozornosti posveča tudi skrbi za varnost in zdravje delavcev.
Gozdarska tehnika in gozdarski stroji se razvijajo predvsem v smislu vse večje učinkovitosti, tehnologija je tudi v službi varnosti in udobja. Trend digitalizacije prodira večinoma v nadzorovanje gozdov in obdelavo lesa, avtomatizacija in robotizacija pa v gozdarstvu še nista našli svojega mesta, predvsem zaradi raznolikosti terena. Trg si želi posodobitve strojev, ki bi jo lahko omogočila lažje in hitreje dostopna nepovratna sredstva.
Razvoj gozdarske tehnike gre po besedah mag. Marjana Dolenška, specialista za kmetijsko in gozdarsko tehniko s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in Gozdarskega inštituta Slovenije v dve smeri. »Na eni strani klasična sečnja z motorno žago in spravilo lesa z izvleko s traktorjem in/ali prevozom z gozdarsko prikolico in na drugi strani strojna sečnja s ‘harvesterji’ in izvoz z gozdarskimi polprikoličarji (forwarderji) in/ali gozdarskim prikolicami,« pove, ob tem pa omeni še žičniško spravilo na težko dostopnih terenih. Po besedah Jureta Vončine, direktorja podjetja Tehnogozd, d. o. o, se razvoj gozdarskih strojev odvija predvsem v smeri varnosti pri delu in delovni učinkovitosti.
Ergonomija za več udobja, s tem pa večjo učinkovitost
V zadnjih letih je bilo, kot še doda Vončina, veliko storjenega v ergonomiji kabine oz. delovnega okolja strojnika. »Le v povezavi s tem se lahko doseže tudi optimalna učinkovitost mehanizacije. Kabine so rotacijske in nivelirne, kar pomeni, da avtomatsko sledijo smeri dvigala, so dobro amortizirane, pregled nad okolico je odličen. Hkrati pa so seveda v stroj vgrajeni sistemi, ki omogočajo hitrejše in varneješe delo,« pojasni. Za primer navaja inteligentno dvigalo, ki samo opravlja funkcije in onemogoča hitre sunke v skrajnih pozicijah, kar omogoča daljšo življenjsko dobo dvigala, in programsko opremo Timbermanager, ki upravljalcem stroja označuje optimalno pot pobiranja lesa glede na njegovo klasifikacijo.
Vse več baterijskih žag za manj vpliva na okolje in zdravje
Pri motornih žagah se, kot navaja Dolenšek, zmanjšuje masa samih žag ob ohranjanju ali celo povečanju zmogljivosti (moči), čim bolj se skušajo zmanjšati hrupnost in vibracije, vse bolj se uveljavlja elektronsko uravnavanje delovanja žag. »Vse večja je ponudba baterijskih žag, ki nimajo škodljivih vplivov izpušnih plinov na uporabnika in manjši hrup, a njihove zmogljivosti (moč in čas delovanja) še vedno ne dosegajo motornih žag. Uveljavljajo se za lažja dela, redčenje, obvejevanje,« še pojasni.
Sodobni stroji so lahko tehnično zelo zahtevni – in tudi dragi
Pri traktorjih se po navedbah Dolenška uporabljajo prilagojeni in z gozdarsko nadgradnjo opremljeni kmetijski traktorji ter namenski gozdarski traktorji, ki so lahko – poleg z vitlom –opremljeni tudi z izvlečnimi dvigali, pa tudi z daljinskim krmiljenjem manjših premikov traktorja. »Pri gozdarskih vitlih, tako fiksno nameščenih kot pri tritočkovnih priključnih izvedbah, se razvijajo modeli s stalno enako (konstantno) vlečno silo. Pri gozdarskih prikolicah se razvijajo težji modeli z gnanimi kolesi in prilagoditvami podvozja za boljšo vleko na eni strani in lažji modeli za uporabo z lažjimi traktorji, a pri obojih se razvijajo zmogljiva dvigala z različnimi načini krmiljenja, tudi z daljinskim. Pri strojih za strojno sečnjo (‘harvesterjih’) se razvijajo novi modeli klasičnih kolesnih izvedb in posebnih izvedb za težko dostopne terene, ki pa so tehnično zelo zahtevni in ustrezno dragi,« dodaja sogovornik.
Digitalne rešitve se razvijajo skupaj z novimi stroji
Na področju digitalizacije, avtomatizacije in robotizacije stanje pri nas po besedah specialista za kmetijsko in gozdarsko tehniko, ni bistveno drugačno kot v drugih evropskih državah. Poudarja, da se te rešitve uvajajo predvsem skupaj oz. vzporedno z novimi stroji in novimi rešitvami, predvsem pri spremljanju podatkov o posekanem lesu v vseh fazah do predelave, pri nadzoru gozdov, pa tudi pri usposabljanju in izobraževanju.
»Pri strojih so to digitalne rešitve pri samem notranjem delovanju strojev in medsebojnem krmiljenju sklopov strojev, ki jih uporabnik niti ne zazna, zaznavanje položaja stroja s pomočjo satelitskega pozicioniranja, oddaljen nadzor nad delovanjem stroja in oddaljene nastavitve strojev, kar označujemo s telemetrijo. Pri velikopovršinskem nadzoru stanja gozdov se uveljavljajo brezpilotni zrakoplovi – od malih letal do dronov. Pri spremljanju podatkov o lesu gre za digitalno zajemanje podatkov od samega označevanja dreves za posek (odkazilo) do spremljanja gozdno-lesnih sortimentov na celotni logistični verigi do razreza in predelave. Pri usposabljanju in izobraževanju so tu različni simulatorji za delo s stroji in delo s konkretnimi stroji (npr. žagami) v okolju navidezne resničnosti,« razloži, kako vse digitalizacija prodira v gozdarsko mehanizacijo.
Robotizacija in avtomatizacija še precej daleč
Avtomatizacija in robotizacija pa sta pri delu v gozdu še precej oddaljeni rešitvi. Prej se bosta, kot pove Dolenšek, uveljavili pri predelavi lesa. »Delo v gozdu poteka na zelo različnih terenih in vsako drevo je svet zase, kot radi rečemo. V gozdarstvu smo še vedno v fazi humanizacije dela, kar pomeni, da skušamo s stroji (strojna sečnja) nadomestiti ljudi tam, kjer je najbolj naporno in nevarno. Pri tem pa moramo poleg tehnične upoštevati še ekonomsko plat rešitev,« še pojasni.
Vončina iz Tehnogozda ob tem poudarja, da gre razvoj gozdarskih strojev v smeri povečanja storilnosti, varnosti, predvsem pa v smeri udobja v kabini: »’Harvester’ naredi enako število kubičnih metrov kot 14 sekačev. In glede na kronično pomanjkanje te delovne sile je stroj tisti, ki omogoča varnejše delo v gozdu, hkrati pa mora nuditi udobje strojniku in ekonomsko upravičenost nakupa lastniku stroja.«
Potrebna posodobitev, do nepovratnih sredstev prepočasi
Vončina opozarja, da so stroji, s katerimi se opravlja delo v Sloveniji, precej iztrošeni. Po njegovih besedah bi bilo v sektorju gozdarstva treba hitreje sproščati ukrepe za nepovratna sredstva. »Cena spravila lesa je v zadnjih nekaj letih zdrsela precej nizko in izvajalcem sečnje ne omogoča veliko sredstev za naložbe. Če bi si želeli slediti evropskim trendom in cenam, bi nujno morali posodobiti gozdarsko mehanizacijo, s katero bi lahko dosegali učinkovitost, ki zagotavlja neko normalno življenje podjetij in predvsem omogoča lastnikom posodabljati delovne stroje. Le tako bi lahko povečali učinkovitost in izboljšali kakovost opravljanja gozdarske dejavnosti v Sloveniji. Po vseh težavah, povezanimi z žledolomom, vetrolomom, podlubniki, zaradi česar so cene lesa in storitev padle, bi morala država z ukrepi omogočiti izvajalcem, da preživijo in na dolgi rok investirajo v mehanizacijo, če želimo imeti zgledno opravljeno delo v gozdu,« je prepričan sogovornik.
»Država je na tem področju naredila že zelo veliko,« pa meni Dolenšek. »Poglejmo samo zadnjih sedem let. Po razpisu v letu 2016 in v letu 2017 je v letošnjem maju najavljena objava tretjega javnega razpisa za naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa. To bo hkrati tudi zadnji tak razpis v tekočem programskem obdobju ‘Programa razvoja podeželja’ in vsem potencialnih vlagateljem svetujemo, naj se na razpis prijavijo, saj ne vemo, ali bodo sredstva za te namene v prihodnjem programskem obdobju še na voljo,« meni sogovornik.
Razvoj novih proizvodov, storitev, tehnologij in praks ter njihovo vpeljavo na kmetijskih gospodarstvih država spodbuja v okviru ukrepa ‘Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014–2020’, in sicer v okviru pilotnih projektov in projektov Evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti.
Spodbude za novo tehnologijo niso finančne narave, gozdarski projekti še čakajo
V okviru podukrepa 16.2 Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij, ki je del ukrepa ‘Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja 2014–2020’, so na voljo spodbude za razvoj novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov ali tehnologij na področju kmetijstva in gozdarstva ter za prenos teh znanj v prakso.
»Podukrep 16.2 ni naložbeni ukrep in kot tak ne ponuja spodbud za nakup nove mehanizacije. Pomemben del ukrepa je prenos znanj v prakso, skupni cilj partnerstev in projektov pa je poiskati oziroma ustvariti rešitve za povsem praktične težave, s katerimi se kmetje srečujejo v praksi,« pojasnijo na ministrstvu. V okviru prvih dveh razpisov za podukrep 16.2 so bili s področja uvajanja digitalizacije, robotizacije in avtomatizacije, odobreni pilotni projekti s področja kmetijske pridelave in živinoreje. Vloge, ki so prispele na 3. javni razpis za podukrep 16.2, ki je bil namenjen le gozdarskim projektom, pa so po besedah Ministrstva v pregledu na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Varnost pa ni odvisna le od tehnične plati
Pri poseku in spravilu lesa je sodobna tehnika le eden od pogojev za učinkovito in varno delo. »Za njihovo uporabo je potrebno dobro načrtovanje, vzpostaviti je treba gozdne vlake in ceste, usposobiti izvajalce, predvsem pa ne pozabiti na varnost in zdravje pri delu. Žal naši gozdovi niso le naše največje zeleno bogastvo, kar tako radi deklarativno poudarjamo, temveč tudi stalni pobiralci krvavega davka,« opozarja Dolenšek. Po njegovih svežih, čeprav še ne čisto dokončnih podatkih za lansko leto, se je lani število nezgod s poškodbami pri delu v gozdu nekoliko zmanjšalo v primerjavi z letom 2018, a pri tem delu je umrlo 10 ljudi, kar so trije več kot leto pred tem. »Uporaba ustrezne varovalne opreme – tudi pri tej poteka stalen razvoj, usposobljenost, zavedanje nevarnosti in previdno delo – so osnovni pogoji, da se bomo z dela v gozdu vrnili nepoškodovani in brez škodljivih posledic za zdravje,« poudarja sogovornik.
