Skupaj s prostovoljci je bilo od novembra v akciji obnov posajenih 18.000 sadik puhastega hrasta in črnike ter posejana več kot tona semena toploljubnih listavcev. Na požarišču so že vzklila prva semena in sadike pognale brste.
V devetih akcijah obnove, v katere so bili vključeni prostovoljci, šole, organizacije in podjetja, je sodelovalo več kot 2200 posameznikov. Ti so priskočili na pomoč pri sejanju semena in sajenju 18.000 sadik puhastega hrasta in črnike, ki so bile kupljene z donacijami iz Fundacije vrabček upanja, zbranimi v akciji Skupaj za Kras.
Posejana je bila tudi več kot tona semena trokrpega in topokrpega javorja, lipe in lipovca ter maklena. Spomladi razmere na Krasu zaradi suše in vročine niso več primerne za sajenje sadik, zato se bo s tovrstnimi deli nadaljevalo jeseni, ko bodo prostovoljci spet vabljeni, da pomagajo pri obnovi gozda.
Odmrla drevesa odvažajo
V vmesnem času se bo nadaljevala sečnja in odvoz poškodovanih dreves ter priprava površin za obnovo gozdov. Do zdaj so odmrla drevesa posekana na približno 10 ha občinskih gozdov nad Mirnom, približno 40 ha je posekanega v zasebnih gozdovih na območju Fajtega hriba in ob cesti med Temnico in Renčami, nekaj hektarjev je posekanih tudi v državnih gozdovih.
Pozor, nabiralci špargljev!
Ob tem opozarjajo vse obiskovalce gozda, ki v tem času nabirajo šparglje, da se izogibajo deloviščem in pazijo na svojo varnost. Tudi na še nesaniranih območjih lahko v vetrovnem vremenu s požganih dreves padajo veje. Poleg tega potekajo tudi že priprave za ureditev dveh požarnih presek. Prva bo takoj nad Mirnom za Mirenskim gradom, druga pa na območju državnih gozdov na hribu Volkovnjak. Ta je bila delno že narejena med požarom, a jo je treba popraviti in dokončati.
Akcije se bodo nadaljevale jeseni
Direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev je zadovoljen z opravljenim delom: »Vesel sem, da nam je uspelo uresničiti zastavljene cilje, z akcijami, ki vključujejo javnost, pa bomo nadaljevali jeseni. Obnovo gozda z avtohtonimi drevesnimi vrstami smo izvajali na občinskih zemljiščih, zasebnim lastnikom pa smo priskočili na pomoč z razdeljevanjem semena. S tem smo požganemu območju vrnili reprodukcijski material, da se bo lahko gozd hitreje obnovil.«
ZGS ocenjuje, da se bo večina površine gozdov listavcev obnovila po naravni poti, medtem ko bo obnova na območjih povsem pogorelih monokultur iglavcev otežena in dolgotrajnejša, zato se na teh skoraj 1.000 ha načrtuje pretežno obnovo s sadnjo oz. setvijo. Po oceni bo z naravno obnovo obnovljenih okrog 2.000 ha površin.