Po ocenah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji trenutno brez strehe nad glavo 2766 oseb. Točno število je težko določiti, saj ni natančnih evidenc, hkrati obstajajo različne definicije brezdomstva. Po Podatkih mreže Brezdomni do ključa pa je brezdomcev v Sloveniji nekaj več kot 4.000, v Mariboru okrog 500. Tako imenovana Evropska klasifikacija brezdomstva (ETHOS, 2004) obsega štiri temeljne (in 13 bolj podrobno razvrščenih) kategorije brezdomstva, ki so: biti brez strehe, biti brez stanovanja, bivati v negotovih pogojih ter bivati v neprimernih pogojih. Prvi dve kategoriji predstavljata odkrito ali vidno, »cestno« brezdomstvo, drugi dve kategoriji pa skrito ali manj vidno brezdomstvo.
Po podatkih FEANTSa (European Federation of National Organisation Working) je v svetu več kot 100 milijonov brezdomcev. V Avstriji je brezdomnih 0,17% ljudi (14.603), na Hrvaškem 0,04 % (2.000), v Nemčiji 0,42 % (335.000), V Italiji 0,08 % (48.000), V Rusiji kar 3,5 % (5.000.000). Med mesti z največjim številom brezdomcev v svetu je na prvem mestu filipinska Manilla s 70.000 brezdomci. Na drugem mestu je New York, kjer na ulici živi 60.352 ljudi od tega je 25.640 otrok mlajših od 16 let.
Problem brezdomstva raste po vsem svetu, zaradi begunske krize v zadnjih dveh letih predvsem v Evropi, s svetlo izjemo Finske, kjer jim je uspelo število brezdomcev celo nekoliko znižati. V Londonu se je število brezdomcev povečalo za 50 % glede na leto 2010, v Kopenhagnu za 75 % glede na leto 2009. V Atenah pa je kar vsak 70. prebivalec brez strehe nad glavo. Med sosednjimi državami velja omeniti še Budimpešto, ki je na svetovni lestvici rangirana na 9. mesto. Na ulici živi več kot 16.780 brezdomcev.
Mreža programov za brezdomce v Sloveniji
Na državni ravni je bila v Sloveniji leta 2011 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020, ki predvideva Mrežo programov za brezdomce. Zanjo država vsako leto namenja več sredstev. Medtem ko je šlo v letu 2014 v ta namen nekaj več kot 900.000 evrov, je letos po navedbah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predvidenih že skoraj 1,2 milijona evrov. Med drugim se v Sloveniji ob sofinanciranju omenjenega ministrstva izvajajo programi 12 zavetišč in en nastanitveni program, ki imajo skupaj 269 nastanitvenih mest. Do konca leta 2020 se v državi načrtuje 18 zavetišč s skupno 350 mesti in 20 dnevnih centrov s programi preventivnega in svetovalnega dela. Lani so brezdomci dobili pravico do bančnega računa, vendar pravih odzivov še ni. Že pred leti je podpredsednica mreže Brezdomni do ključa Suzi Kvas dejala, da upa, »da to ne bo to nova etiketa, stigma za ciljno populacijo, kot je na primer stalni naslov na centru za socialno delo. Vsakega človeka je treba obravnavati dostojanstveno, ne glede na njegovo stanje, brez kakršnih koli etiket.«
“Skorajda nemogoče ‘prilezti’ nazaj v ustaljeno družbeno ureditev”
V društvu Humanitarček so izvedli terensko raziskavo med 200 brezdomci po vsej Sloveniji, ki je pokazal, da so brezdomci povprečno stari 42 let, ženske 39 let. Na leto povprečno dobesedno na ulici preživijo moški brezdomci kar 131 dni, ženske 17 dni. Na ulico so ženske večinoma privedla nezadostna finančna sredstva, pomanjkanje dela in nasilje v družini, moške pa prepovedane substance in nezadostna finančna sredstva. Pri ženskah je težava predvsem prikrito brezdomstvo, saj poskušajo svoje bivanjske težave reševati s seljenjem med partnerji.
Predsednica društva Humanitarček Ninna Kozorog, dr. med. je povedala:”Včasih samo napačen splet okoliščin, oziroma ena napačna odločitev, privede do zdrsa na družbeno dno. In kot vedno poudarjamo, v sodobni družbi ni težko pasti, težko se je nato pobrati. Pravzaprav je skorajda nemogoče ‘prilezti’ nazaj v ustaljeno družbeno ureditev, ki je bistveno več kot samo ‘streha nad glavo’.”
8% brezdomcev je za preživetje prisiljenih beračiti. Večinoma povedo, da denar porabijo za priboljške, cigarete, ženske predvsem za »ženske stvari« (dodatki za osebno higieno). Med anketiranimi so bili med moškimi najpogostejši poklici pomočnik kuharja, delavec, gradbinec, elektromonter in samostojni podjetnik. Med ženskami gospodinja, slaščičarka, pomočnica kuharice.
Ob dnevu se vsako leto pridruži večje število nevladnih organizacij, na Štajerskem pa sta v ospredju predvsem društvo Humanitarček, ki poskuša razbijati predsodke ter z majhnimi koraki omogočiti premik v družbi, ki v veliki večini še vedno verjame, da je brezdomstvo skorajda izbira. Druga organizacija pa je mreža Brezdomni do ključa iz Jarenine, ki povezuje vse nevladne organizacije, ki se pri svojem delu srečujejo z brezdomci.
Vir: Humanitarček